|
Primerjalna študija madžarskega medijskega zakona z drugimi v Evropi, s Slovenijo vred
Izšla je nova, dvojna številka Medijske preže
Izhajamo iz mednarodnega posveta o radikalnih medijih, ki so ga oktobra 2011 organizirali v Londonu, objavljamo več intervjujev z organizatorji in predavatelji, ter pišemo o nujnosti radikalnih medijev in radikalnih družbenih sprememb, začenjši z redistribucijo moči. V razpravi o razredni zmedenosti novinarjev pišemo o tem, da so novinarji in mediji v Sloveniji žrtve divjega, slabo reguliranega panožnega kapitalizma. Hkrati predstavljamo analizo tem 763 diplomskih nalog o novinarstvu in medijih na FDV ter preverjamo tezo, da je izobrazba razlog za nežmožnost novinarjev, da se zoperstavijo razrednemu izkoriščanju in poklicnemu onemogočanju z razredno analizo in politiko. Objavljamo serijo člankov o politični satiri v medijih, v kateri v razpravi o objavi družinskih fotografij Goebbelsa in Grimsa v satirični rubriki Mladine objavljamo, da je vztrajanje pri nedotakljivem statusu fašističnega zla samo ena od različic njegovega zanikanja. Pišemo o 20 letih medijske tranzicije v Sloveniji, kjer objavljamo teze, da so novinarstvo v zadnjih 20 letih vse bolj zasedali ljudje spektakla, zgodb in afer, ter da se je glede popačenosti medijskega profesionalizma potrebno analogno z orožarskimi aferami vprašati: »V čigavem imenu?«. Na podlagi intervjujev s spletnimi novinarji v Sloveniji pišemo o njihovi pavperizaciji in pomanjkanju institucionalne moči, ki je povezano s pomanjkanjem vizije v medijskih organizacijah, kako razvijati spletno novinarstvo. Pišemo tudi, da novinarji v zapiranju interneta ne prepoznajo grožnje ter da bo cena njihovega nenačelnega zavezništva s korporacijskimi prijemi medijskih podjetij visoka. Zagon oddaje Hotel Romantika na Radiu Slovenija je spodbudil k premišljevanju o tem, kako v praksi uresničiti potrebo po redni produkciji medijskih vsebin, ki obravnavajo položaj skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, kdo je njihova ciljna publika in kako vmestiti materne jezike obravnavanih skupnosti. Predstavljamo dobro uvrstitev Slovenije v mednarodnih raziskavah o dostopu do informacij javnega značaja. Sprašujemo se, ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu in pišemo o antivolitvah v Sloveniji 2011.
Kakšna priložnost za časopis! Bodite odprti, bodite prvi digitalni, bodite mednarodni, bodite vsepovsod!
Georgina Henry je bila v 22 letih službe pri Guardianu urednica priloge MediaGuardian, namestnica odgovornega urednika Alana Rusbridgera (in tukaj), pobudnica in urednica blogerske in debatne platforme spletne strani Guardiana »Comment is Free« ter urednica kulture pri Guardianu in Observerju. Tukaj objavljamo prepis njenega predavanja v angleškem jeziku.
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
Objavljamo povzetek okrogle mize in pismo podpore v angleškem jeziku.
Dolga pot domov: Reprezentacije zahodnega Balkana v političnem in medijskem diskurzu
Največji del gradiva za analizo avtorica črpa iz slovenskih virov. Prepričana je, da je slovenski javni diskurz »zrcalo«, ki zelo dobro reflektira sodobne procese in identitetne strategije v »združeni Evropi«, tj. da je Slovenija prostor, kjer se prelamlja večina dejavnikov, ki v procesih oblikovanja (samo)podobe Evrope vis-a-vis »zahodnega Balkana« imajo pomembno vlogo.
Spremljanje in vrednotenje medijev
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© 2001-2011 Mirovni inštitut