|
»Nacionalizem je glavni medij, prek katerega poteka menjava med športniki kot prodajalci zgodb in nacionalno publiko kot njihovo plačnico«, pišemo v članku, ki analizira diskurz Petre Majdič in nekritičnost športnega novinarstva.
V refleksiji stanja v novinarstvu ugotavljamo, da so postale medijske hiše trdnjave kapitalistične serijske proizvodnje, kjer se poskuša na hrbtih mladih proizvesti čim več »novic« ob čim nižjih stroških. Pišemo tudi o samoregulacijskih prijemih informativnih spletnih medijev pri objavljanju sovražnega govora, ki ga ustvarja občinstvo. Ugotavljamo, da strokovna javnost s pojmom spletna televizija označuje povsem različne medijske strukture.
V posebnem tematskem sklopu obravnavamo politične in medijske diskurze o »evropeizaciji zahodnega Balkanu«, pri čem se oziramo po praksah v Sloveniji in Srbiji, ter poleg sodobnih praks obravnavamo tudi primere iz slovenskega časopisja v obdobju 1875-78.
Pišemo tudi o položaju manjšin v medijskem sistemu v Sloveniji in Franciji, o tem, kaj je pokazal globalni monitoring medijev glede medijskih reprezentacij žensk.
Dolga pot domov: Reprezentacije zahodnega Balkana v političnem in medijskem diskurzu
|
Največji del gradiva za analizo avtorica črpa iz slovenskih virov. Prepričana je, da je slovenski javni diskurz »zrcalo«, ki zelo dobro reflektira sodobne procese in identitetne strategije v »združeni Evropi«, tj. da je Slovenija prostor, kjer se prelamlja večina dejavnikov, ki v procesih oblikovanja (samo)podobe Evrope vis-a-vis »zahodnega Balkana« imajo pomembno vlogo.
O tej temi bodo razpravljali tudi udeleženci konference z istim naslovom, ki jo organizira Mirovni inštitut s podporo programa Open Society Institute East East – Partnership Beyond Borders 26. novembra 2009 v Ljubljani.
|
Pišemo o tem, da je v dosedanjo ureditev javne radiotelevizije v Sloveniji vgrajeno njeno sistematično uničevanje ter predstavljamo načela za nov koncept zakonskega urejanja na tem področju.
Prevedli smo prispevek Devet toč proti raziskovalnemu novinarstvu Viktorja Ivančića, enega od ustanoviteljev in urednikov ugasnjenega hrvaškega tednika Feral Tribune, ki pravi, da bi se moralo angažirano novinarstvo v današnjih razmerah ukvarjati izključno s škodo, ki jo je naredilo novinarstvo.
»Zame je novinarstvo svetinja, ki je večja od mene,« po drugi strani pravi Drago Mislej – Mef v enem od člankov, ki obravnavajo položaj in perspektive lokalnih medijev v Sloveniji.
Objavljamo serijo člankov o sodnih primerih, ki so v zadnjem obdobju obravnavali svobodo izražanja v medijih v Sloveniji, ter analiziramo medijske reprezentacije hendikepa na primeru razvedrilne oddaje As ti tud not padu?.
Ugotavljamo, da medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo, ter razpravljamo o ideologiji v kuharskih oddajah in o nekritičnem in neanalitičnem obravnavanju živali v medijih. Predstavljamo pogled na glasbeno periodiko v Sloveniji ter razmišljanje o medijih, javnosti in študentski zasedbi fakultet na Hrvaškem, pri kateri so študentje v izhodišče strategij za delovanje postavili zavest, da medji v postsocialističnih Hrvaški niso nevtralni organi prenosa informacij, še manj pa organi javnosti ali javnega mnenja.
Spremljanje in vrednotenje medijev
Anketa med študenti, etničnimi manjšinami in politiki v Sloveniji
|
Raziskava, na kateri temelji knjiga, je pokazala, da je najpomembnejši vir informacij o političnem dogajanju med tiskanimi mediji za anketirane poslanke in poslance časnik Delo, za študentke in študente pa Žurnal24. Med informativnimi televizijskimi oddajami študentke in študenti največ spremljajo informativno oddajo 24ur Pop TV, enako tudi anketirane pripadnice in pripadniki manjšin, anketirane poslanke in poslanci pa informativno oddajo Odmevi TV Slovenija. Vsi študentke in študenti uporabljajo internet, med anketiranimi poslankami in poslanci ena/eden ne uporablja interneta, med pripadnicami in pripadniki etničnih manjšin pa ga ne uporablja četrtina anketiranih. Koncept državljanskega novinarstva se najbolj povezuje z blogi. Koliko so blogi deležni pozornosti pri naših treh ciljnih skupinah? Večina poslank in poslancev, ki so sodelovali v raziskavi, ne spremlja blogov, tudi večina študentk in študentov ne, pri pripadnikih in pripadnicah manjšin pa jih spremlja le nekaj manj kot 3 odstotki anketiranih.
Omizje - Podoba sveta v televizijskih poročilih
|
Koliko prostora in kakšno mesto imajo svetovne vsebine v informativnih programih slovenskih televizij? Če sledimo vsakodnevnemu poročanju, je svet na televiziji sestavljen iz ZDA, Evrope in Bližnjega vzhoda, vse drugo je »ostanek sveta«.
Morda je čas po volitvah v ZDA priložnost, da v okviru pobude »Glas gledalcev in poslušalcev« in projekta »Odgovornost in odzivnost medijev« spodbudimo pogovor o tem, zakaj je svet na televiziji geografsko presejan tako, da se razdeli na geopolitično in novičasko pomembne in nepomembne regije?
O teh in sorodnih vprašanjih so se pogovarjali:
- Edvard Žitnik, urednik zunanjepolitične redakcije informativnega programa Televizije Slovenija,
- Miha Lampreht, vodja službe RTV Slovenija za mednarodne odnose, nekdanji dospisnik iz Moskve,
- Miha Drozg, redaktor v zunanjepolitični redakciji informativnega programa POP TV,
- Ervin Hladnik Milharčič, novinar Dnevnika,
- Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta,
- Marta Gregorčič, Fakulteta za družbene vede, in
- Jože Vogrinc, Filozofska fakulteta.
| je e-poštni seznam, ki vas bo občasno seznanjal z
aktivnostmi programa Mediawatch, novostmi na naši strani.
Če se želite naročiti na Mediawatch Newsletter, odjaviti od njega ali prebrskati arhiv, obiščite stran seznama na našem poštnem strežniku.
|