N O V O S T I
	O   M E D I A W A T C H
	R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
	E D I C I J A   M E D I A W A T C H
	S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
	N O V I N A R S K I   V E Č E R I
	O M I Z J A
	M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
	T E M E
	A V T O R J I
	P O V E Z A V E

Izšla je nova, dvojna številka Medijske preže
December 2011, št. 40/41

V novi, dvojni številki Medijske preže pišemo o medijih in demokraciji v luči razprav o medijski krizi,  ki pogosto spregledajo, da gre za krizo korporativnega modela in posledico vmeščanja javne komunikacije namesto v sfero političnih odnosov v navidez nevtralno sfero trga in tehnologij.  Sprašujemo se, ali ni prav odvisnost medijev od oglaševanja kot primarnega vira prihodkov ključno vprašanje demokratizacije javne komunikacije? Predstavljamo pogled, po katerem kriza odpira prostor za zagovarjanje boljšega, bolj demokratičnega in odgovornega modela lastništva, in po katerem bi neprofitno novinarstvo morali financirati iz javnih virov.

Izhajamo iz mednarodnega posveta o radikalnih medijih, ki so ga oktobra 2011 organizirali v Londonu, objavljamo več intervjujev z organizatorji in predavatelji, ter pišemo o nujnosti radikalnih medijev in radikalnih družbenih sprememb, začenjši z redistribucijo moči.

V razpravi o razredni zmedenosti novinarjev pišemo o tem, da so novinarji in mediji v Sloveniji žrtve divjega, slabo reguliranega panožnega kapitalizma. Hkrati predstavljamo analizo tem 763 diplomskih nalog o novinarstvu in medijih na FDV ter preverjamo tezo, da je izobrazba razlog za nežmožnost novinarjev, da se zoperstavijo razrednemu izkoriščanju in poklicnemu onemogočanju z razredno analizo in politiko.

Objavljamo serijo člankov o politični satiri v medijih, v kateri v razpravi o objavi družinskih fotografij Goebbelsa in Grimsa v satirični rubriki Mladine objavljamo, da je vztrajanje pri nedotakljivem statusu fašističnega zla samo ena od različic njegovega zanikanja.

Pišemo o 20 letih medijske tranzicije v Sloveniji, kjer objavljamo teze, da so novinarstvo v zadnjih 20 letih vse bolj zasedali ljudje spektakla, zgodb in afer, ter da se je glede popačenosti medijskega profesionalizma potrebno analogno z orožarskimi aferami vprašati: »V čigavem imenu?«.

Na podlagi intervjujev s spletnimi novinarji v Sloveniji pišemo o njihovi  pavperizaciji in pomanjkanju institucionalne moči, ki je povezano s pomanjkanjem vizije v medijskih organizacijah, kako razvijati spletno novinarstvo. Pišemo tudi, da novinarji v zapiranju interneta ne prepoznajo grožnje ter da bo cena njihovega nenačelnega zavezništva s korporacijskimi prijemi medijskih podjetij visoka.

Zagon oddaje Hotel Romantika na Radiu Slovenija je spodbudil k premišljevanju o tem, kako v praksi uresničiti potrebo po redni produkciji medijskih vsebin, ki obravnavajo položaj skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, kdo je njihova ciljna publika in kako vmestiti materne jezike obravnavanih skupnosti.

Predstavljamo dobro uvrstitev Slovenije v mednarodnih raziskavah o dostopu do informacij javnega značaja. Sprašujemo se, ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu in pišemo o antivolitvah v Sloveniji 2011.

Kakšna priložnost za časopis! Bodite odprti, bodite prvi digitalni, bodite mednarodni, bodite vsepovsod!
Predavanje Georgine Henry, glavne urednice spletnih vsebin britanskega časnika Guardian

Georgina Henry, glavna urednica spletnih vsebin britanskega časnika Guardian je 21. novembra 2011 v Ljubljani govorila o uredniških in poslovnih strategijah Guardiana v času, ko se zastavljajo vprašanja o prihodnosti novinarstva in preživetja tradicionalnih medijev. Predavanje in pogovor z Georgino Henry je organiziral Mirovni inštitut v sodelovanju s Fundacijo Guardian in s podporo Britanskega veleposlaništva v Ljubljani.

Georgina Henry je bila v 22 letih službe pri Guardianu urednica priloge MediaGuardian, namestnica odgovornega urednika Alana Rusbridgera (in tukaj), pobudnica in urednica blogerske in debatne platforme spletne strani Guardiana »Comment is Free« ter urednica kulture pri Guardianu in Observerju.

Tukaj objavljamo prepis njenega predavanja v angleškem jeziku.

Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
Povzetek okrogle mize »Pasti medijske regulacije«

Mirovni inštitut, Mednarodni medijski center IMC in Društvo novinarjev sta po okrogli mizi »Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanju medijev – Madžarska, Slovenija in Hrvaška, podobnosti in razlike«, ki so jo organizirali 29. marca 2010 v Ljubljani, za mednarodno strokovno javnost pripravili povzetek razprave v angleškem jeziku ter tudi pismo podpore novinarjem in medijski skupnosti na Madžarskem v njihovih prizadevanjih za svobodo in neodvisnost medijev.

Objavljamo povzetek okrogle mize in pismo podpore v angleškem jeziku.

Dolga pot domov: Reprezentacije zahodnega Balkana v političnem in medijskem diskurzu
Nova knjiga v zbirki Media Watch avtorice Tanje Petrović

Knjiga poskuša odgovoriti na vprašanji, kakšna je narava diskurzov, ki nastajajo pri vključevanju »zahodnega Balkana« v Evropsko unijo in kaj nam ti diskurzi govorijo o naravi današnje Evrope.

Največji del gradiva za analizo avtorica črpa iz slovenskih virov. Prepričana je, da je slovenski javni diskurz »zrcalo«, ki zelo dobro reflektira sodobne procese in identitetne strategije v »združeni Evropi«, tj. da je Slovenija prostor, kjer se prelamlja večina dejavnikov, ki v procesih oblikovanja (samo)podobe Evrope vis-a-vis »zahodnega Balkana« imajo pomembno vlogo.

Spremljanje in vrednotenje medijev
Anketa med študenti, etničnimi manjšinami in politiki v Sloveniji

Izšla je nova knjiga v zbirki MediaWatch, ki je nastala iz potrebe, da se v razpravo o svobodi, kakovosti in pluralizmu medijev v Sloveniji bolj vključi pogled državljank in državljanov, utrjuje vednost o tem, kje dobivajo informacije o družbenem in političnem dogajanju, kako vrednotijo medije kot vir informacij, kako uporabljajo nove tehnologije za pridobivanje informacij, kako razumejo nekatere družbene fenomene, ki jih politični in medijski aparat postavlja v ospredje (kot je to bil na primer v letu 2008 zaradi »evropskega leta« fenomen medkulturnega dialoga) in koliko se postavljajo v vlogo aktivnega državljana tj. presegajo vlogo pasivnega člana medijskega občinstva.