Nemirnim Romom je spet vrela kri – Cigani so se mlatili na cesti in nato nadaljevali pretep še v čakalnici bolnišnice. Policisti so imeli polne roke dela. V mirnem sobotnem popoldnevu je zavrela kri na Mirnopeški cesti, ki vodi skozi romsko naselje v Brezju. Med avtomobili in drugimi vozili, ki so tam parkirana križem kražem ob cesti, je prišlo do prepira. Besedam so kmalu začeli slediti udarci in vnel se je množični pretep. Med seboj se je mlatilo, lasalo in brcalo vsaj osem oseb. Policisti, ki so jih poklicali, so imeli kar nekaj dela, da so stvari spravili v red. /…/ A za poškodovankama so se v čakalnico novomeške bolnišnice natepli tudi sorodniki. Ciganska kri je spet zavrela in vnel se je nov besedni spopad, ta pa se je spet sprevrgel v fizični obračun. Romi so se mlatili po čakalnici in spet so morali posredovati policisti. Najbolj se je razvnel triindvajsetletnik, ki se nikakor ni hotel umiriti, zato so ga naložili in odpeljali na hlajenje. (Pretep v bolnišnici, Demokracija, 30. julij 2009, str. 65)

Ključna funkcija družine – Večina državljanov se strinja, da je treba formalnopravno priznanje istospolnih zvez in hkrati pravic, ki se navezujejo na to (dedovanje, zavarovanje po partnerju ...) končno že urediti. Sporno pa ostaja vprašanje popolne izenačitve in posvojitve otrok. Vsem je namreč jasno, da istospolne zveze ne ustrezajo ključni funkciji družine, ki pa je naravna reproduktivna funkcija. (Sporna redefinicija družine, Demokracija, 1. oktober 2009, str. 19)

Satanov brat je uradnik – Satanov brat na uradu za verstva (naslov članka, Demokracija, 10. september 2009, str. 26)

Čefurščina ogroža narodno identiteto – Pisatelj tu ne more več nastopati kot ohranjevalec neke narodne identitete (saj je njegova identiteta drugačna, tuja, le rodil se je tukaj). Njegov jezik je parodija na materinščino. Ne uporablja niti našega jezika, niti jezika svojih staršev, ampak mešanico, spakedranščino, ki diši po preseganju meja, globalizmu. Važna je iskriva zgodba in problem, ki se čim bolj približa bolj ali manj uspešnemu zlivanju kultur in bi nanj lahko naleteli tudi kje drugje. Ob tem pa se mi, kot pripadniku nekega naroda, seveda zastavlja nekaj vprašanj. (»Žlahtna čefurščina« – kulturni presežek?, Družina, 5. julij 2009, str. 12)

Pametnejši smo od Hrvatov – Slovenci smo se slabo izkazali v raziskavi IQ in blaginja naroda, ki govori o tem, da je stopnja gospodarske rasti v državi povezana z inteligenčnim količnikom (IQ) njenih prebivalcev. Najvišji povprečni inteligenčni količnik imajo na Japonskem, in sicer 110, sledijo pa jim drugi narodi Daljnega vzhoda. V razponu od 100 do 103 so uvrščene visoko razvite zahodnoevropske države, Slovenija pa se »ponaša« z IQ 96, tako kot Urugvaj, Argentina in Rusija. Edina tolažba pri tem spoznanju o »povprečju povprečja« slovenske inteligentnosti bi lahko bilo dejstvo, da so se še slabše odrezali Hrvati, pri katerih je povprečni IQ 90. (Nismo med najbolj pametnimi, Jana, 7. julij 2009, str. 20)

Samskost? Ne, hvala … – Slabe razvade, ki jih prinaša samskost, lahko kaj hitro postanejo način življenja in človek si začne brisati vse omejitve, ki si jih je kdaj postavil. /…/ Pretirano osamljeni ljudje začnejo iz obupa oživljati že davno pozabljene ljubezni ter po navadi razvijajo čudne konjičke. /…/ Če si želite (spet) imeti resno zvezo, je čas, da opustite slabe navade in se postavite na noge. Le samozavestni in urejeni ljudje so namreč zanimivi za nasprotni spol. Čisto izgubljeni in zapuščeni pač ne. (Predolgo samski, za vedno samski?, Slovenske novice, 15. september 2009, str. 21)

Letos slaba letina – Jesenski mesec oktober – vinotok – kaže letino, pridelek tekočega leta. Otroci so družinska letina. Generacija otrok je edini rod za prihodnost človeštva (latinska beseda generacija pomeni rod). Tekoči človeški rod ima možnost roditi naslednji rod potomcem samo bore četrt stoletja rodne dobe žensk. /…/ Bila je slaba letina, bi rekel kmet, in se pripravil na zimsko pomanjkanje. Slaba letina potomstva, ki jo je dal sedanji rod, pomeni konec slovenstva, narekuje pa veliko trše delo nam odraslim in mlademu rodu. (V mlado družino prihaja otrok, Naša družina, 8. oktober 2009, str. 24)

Stereotipi vzdržijo le pri nogometaših – In čeprav je narobe soditi ljudi po njihovi etnični pripadnosti in geografskem izvoru, je vsaj v nogometu nekaj na tem. Čeprav nogometaši iz severnejših predelov niso ravno svetniki, so med evropskimi simulanti najbolj prepričljivi in najbolj vztrajni sredozemski nogometaši in seveda tudi balkanski. (Balkanska kri, Reporter, 31. avgust 2009, str. 29)

To ne more biti slovenščina! – Še malo, pa bodo govorico fužinskih priseljencev s psovkami in vaginalnimi izrazi vred na ministrstvu za kulturo označili za slovenski dialekt in kulturno dediščino posebnega pomena! (Jebena slovenščina, Reporter, 17. avgust 2009, str. 10)

Slovenci vs. Hrvati – Odnosi med narodoma kljub v oči bijoči prisotnosti Slovencev ostajajo bolj napeti kot kdaj prej. Hrvati nas po potrebi gledajo zviška, širijo stereotipe o Janezih, mečejo iz restavracij in se posmehujejo naši pomorski nespretnosti. Občasno tudi pošljejo atentatorje nad naše politike. V zameno jih Slovenci obtožujemo nacionalizma, nanje prav tako po potrebi gledamo zviška: »Kaj je, Balkanci, kdaj boste prišli v EU?« /…/ Ko pride poletje, se neusmiljeno udarimo: Janezi, ki okupiramo lepo njihovo, pri tem zahrbtno kolnemo gostitelje, ti pa nam s stisnjenimi zobmi strežejo in pljuvajo v naše pivo. A še vedno se nam godi bolje kot Italijanom. Tem zaračunajo preveč, ko plačajo, pa jih še pretepejo. (Neločljivi, Reporter, 17. avgust 2009, str. 33)

Brezposelni povzročajo veliko škodo – Povečevanje števila brezposelnih je za državo dvojna škoda, saj mora zanje prispevati, prej pa je od njih prejemala davke. /…/ Brezposelnost je za družbo škodljiva in jo je treba ustaviti. Z njo so povezane usode številnih ljudi, je pa res, da poskrbi za določeno »čiščenje«, ko nezdrava in slaba podjetja propadejo, na njihovem pogorišču zrastejo nova in uspešnejša. /…/ Zaradi brezposelnosti se znižuje tudi potrošnja. (Višja brezposelnost, večji proračunski primanjkljaj, 7 dni, 19. avgust 2009, str. 8–9)

Bolni ljudje – »Bodiva realna. Bodiva poštena. Kako bo, ko bo otrok prišel v šolo: 'Franček, kako si kaj, kako pa kaj tvoja da atija?' Ali kaj podobnega, ne. Mislim, to je za mene popolnoma nesprejemljivo. Nimam pa nič proti tem ljudem, tako kot nimam nič proti tistemu, ki ima gripo. In če ima gripo, če ima zobobol, gre k zobozdravniku. To so zame pač ene vrste bolni ljudje.« (poslanec Državnega zbora Franc Pukšič v Studiu City, TV Slovenija, 5. oktobra 2009)

Škoda – V muzeju je mogoče videti gugalnico konjička, ki ga je Jörg Haider jahal kot otrok, in slišati spomine njegove matere (tudi v slovenščini!). Ne bo pa niti besede o mladem moškem, ki mu je dvakrat v usodni noč podaril ljubezen, tretjič pa mu jo je odrekel in si tega nikoli ne bo mogel odpustiti. Škoda pravzaprav. (»Že zjutraj je prepeval v kopalnici!«, Delo, 10. oktobra 2009, str. 28)