N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
uvodnik
javni govor o referendumu
novi zakon o medijih
medijski trg
medijski pregled
mediji in pravo
mediji v svetu
država in mediji - tuje izkušnje
sindikalni boj novinarjev
novinarski profesionalizem
društvo novinarjev
boj za preživetje radia marš
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Otroci brez očetov
»... naučiti fante, da je lepo imeti mamico rad in da je treba biti s punčkami nežen in spoštljiv, ker so občutljive kot krhek porcelan; pokazati sinovom, kakšne cilje naj si moški zastavi, in pokazati hčeram, kako je moški drugačen od ženske in kako lahko najdeš po do njega. (...) Pri nas doma bomo imeli ta slavnostni ples zadnje maturantke letos in ob zadnjih pripravah nanj vedno več mislim na nesrečnice, ki so jim v noveli zakona omogočili, da bodo lahko spočele, rodile in vzgajale otroke brez očetov. (...) Mlade in manj mlade ženske, ki si menda želijo, da jih s ponikljanimi, sterilnimi, blestečimi medicinskimi orodji oplodijo moški v dolgih belih haljah, v gumijastih rokavicah in z maskami na obrazih, v tišini velikih operacijskih dvoran, močno razsvetljenih in dišečih po razkužilu in brezkužni čistosti, se mi smilijo. Predvsem pa se mi smilijo otroci, ki bodo nastali iz teh neuravnovešenih, sebičnih želja. (...) Kaj bo samska mati, ki se moških še dotakniti noče, privzgojila fantku ali kaj deklici? Noben človeški parlament, nobena vlada in nobena znanost nima pravice delati protinaravnih reči, s katerimi »narejene« že vnaprej izključuje iz kroga navadnih, vsakdanjih ljudi (tako sem se izognila besedi normalnih!) in jih dela posebneže, ki bodo morali živeti v posebnih okoliščinah in s posebnim, še neznanim bremenom. Po kom bodo imeli oči, kdo jih bo imel rad namesto očeta in kakšno sliko človeštva, ustvarjenega v dveh spolih, si bodo pridobili?« (Ubogi otroci, Družina, 6. maja 2001)

Ženska darilo moškemu
»Tukaj igra nenadomestljivo vlogo žena, ki je prejela od Boga posebno karizmo ljubezni, s katero omogoča moškemu, da ne roma osamljen na zemeljski polobli. (...) Skratka, ne smemo pozabiti, da je življenje močnejše od smrti tudi zaradi žene, ki jo je usmiljeni Bog podaril moškemu, da bi ga razveseljevala s svojo milino in ljubeznijo.« (Vloga in poslanstvo žene v Cerkvi, Družina, 27. maja 2001)

Preobčutljiva vagina
»Morda bo napovedani referendum o pravici do umetnega oplojevanja zdravih samskih žensk (kar zveni precej veterinarsko) za nekaj časa nekoliko zmotil politični red v državi. (...) Naj mi kdo pove, v čigavem interesu je bilo v resnici dopolnilo spornega zakona? Morda dveh, treh pregretih ideoloških glav v vrhu stranke (LDS, op. p.) in dveh, treh vročekrvnih žensk, ki imajo težave zaradi neuresničenega materinstva (pri tem še nihče ni natančno pojasnil, kaj naj bi bil dejanski vzrok za njihovo prikrajšanost; nekomunikativnost, fobije, telesna neprivlačnost, preobčutljiva vagina itd.).« (Napitek belih kapljic, Mag, 16. maja 2001)

Zagrizene samice s fobijami
»Dileme okrog umetne oploditve sicer zdravih žensk z biomedicinsko pomočjo so tako kompleksne, občutljive in zapletene, da jih je treba laični javnosti, še preden bo šla na referendum, vsestransko in temeljito pojasniti. (...) Ker akcija rodi reakcijo in ker mentalno posilstvo dandanes ni nič bolj čislano od klasičnega, upam in se hkrati bojim, da je izid glasovanja že vnaprej znan. Razen če k biomedicinski pomoči zagrizenim samicam sodi tudi psihiatrično zdravljenje koitofobij, penisofobij, malefobij in kar je še podobnih strahov, ki menda niso več bolezen, marveč zgolj izraz drugačnosti. Pravica do drugačnosti pa je zdaj sveta ...« (Čas posilstev, Mag, 23. maja 2001)

Dedci in frustrirane babnice
»Da pa pogovori Bush-Putin ne bi bili popolnoma neuspešni, moramo gosta, ki prideta 16. junija, povabiti, naj naslednji dan glasujeta na našem referendumu, na katerem bomo odločali, ali se pri nas lahko rodijo otroci brez očeta. Ker Teksačani in Rusi slovijo kot dedci, ki očetovstva nikdar ne bodo predali frustriranim babnicam, bosta vsaj v tem soglasno proti evpruveticam ...« (Izza kongresa, Mag, 30. maja 2001)

Gnusijo se naravnim oplojevalcem
»Slovenci bomo čez debel mesec znova na voliščih in 17. junija dokončno referendumsko dorekli, ali bomo samskim plodnim ženskam dovolili umetno oploditev. (...) Za opravilo takih razsežnosti je zakon seveda nujen. Parlament ga je sicer sprejel, popolnoma prav pa je, da ga potrdi še ljudstvo. In odloči, ali lahko zanosi tudi samska plodna ženska, ki noče ali ne zmore imeti spolnih odnosov. Bodisi zato, ker se ji gnusijo potencialni naravni oplojevalci ali ona njim, bodisi zavoljo druge vrste prepričanj. Tomaž Tomažič, predsednik državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo, je celo prepričan, da je bila tiha želja predlagateljev zakona o umetni oploditvi plodnih osebkov prav ta, da bi lahko otroka imele tudi homoseksualne ženske. (...) Izhod naj bi bil uvoz moških spolnih celic. To pa utegne biti za prepoznavnost slovenstva hudo vprašljivo. Zlasti, če se za umetno oploditev na leto odloči več kot ena samska plodna ženska. Denimo sto ali tisoč. In bi jih oplodili s semenčicami, izbrizganimi nekje v Afriki.« (Odločili bodo moški, Slovenske novice, 11. maja 2001)

Droge iz avtomatov
»V prošnjih dneh bi veljalo prositi Nebo, naj nas obvaruje pred čarovnijo avtomatov. Res je dobro, če nam manjkajoči bankovec prileti iz bankomata, iz drugih pa sladoled, kavica in sendvič. Glede na to, katere vrste avtomatov imajo zdaj po šolah, pa se je bati, da bo tam in drugod kmalu mogoče dobiti iz njih droge, pasje bombice in pištole. Potem je tu še onesnažena narava in skrajno zanemarjena kamrica duha.« (Kruhova pijanost, Družina, 20. maja 2001)

Družinsko nasilje za sprostitev
»Dan se je počasi nagibal h koncu, ko je Na planini v Kranju Radivoj malce preobilno zalil kosilo. Žena in dva mladoletna otroka niso bili najbolj srečni, Radivoj pa tudi ni bil zadovoljen, ker ga družina ni podprla in mu je še očitala dobro voljo. Menil je, da se bo s klofuto ženi družinica malce sprostila, a je s tem le še prispeval k splošnemu nelagodju. Svoji razposajenosti je poskušal dati duška z razbijaškim pohodom po stanovanju, vendar so bili navzoči zdaj še bolj mrki. Hčerka je celo poklicala policijo in omenila, da bi bilo njihovo posredovanje dobrodošlo.« (Nad ženo in zakon, Mag, 6. junija 2001)

Braća razodevajo svoj rod
»Izsiljevanja, grožnje, opozorilni ukrepi. Tri najbolj tipične mafijske metode so, na žalost, postale nekakšen vzorec vedenja in življenja skupine mladih Izolanov. Osem mladoletnikov je izsiljevalo predvsem dijake srednje gostinske in turistične šole, ki so prišli iz drugih krajev in prebivajo v tamkajšnjem dijaškem domu. So prišleki in zato morajo bivanje na našem ozemlju plačati, je vodilo skupine mladih izsiljevalcev, ki zase pravijo, da so braća, kar samo po sebi razodeva njihov rod.« (Osem mladoletnikov izsiljevalo in grozilo, Slovenske novice, 12. junija 2001)

Bosanec na zatožni klopi
»Pod obtožbo, da sta skupaj z neznanci iz Turčije in BiH organizirala prevoz doslej največje količine zaseženega heroina v Sloveniji (skupaj nekaj manj kot 357 kilogramov), sta včeraj na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča sedla 33-letni Kemaludin Hasanbegović iz Sarajeva in tri leta mlajši Mojmir Wolf iz Gornje Radgone. (...) Bosanca so aretirali v Opatiji, Wolfa pa v Kopru. (...) Kot se je zagovarjal Bosanec, se je odločil, da bo prišel v Koper urejat formalnosti za prevzem, ker z uvozom blaga v zabojniku ni imel še nobenih izkušenj.« (Heroin je bil skrit med dateljni in ratlukom, Delo, 30. marca 2001)

Hrvati, Kitajci in Kurdi
»Na leto dni zapora so na novogoriškem okrožnem sodišču obsodili Hrvata Franja Tuko, ki je 29. marca letos pripeljal tovornjak na mejni prehod Vrtojba. Carinik, ki se je odločil za pregled, je odkril, da se med hrastovimi letvicami skriva kar 48 Kitajcev. Hrvatu je sodišče še podaljšalo pripor in mu izreklo varnostni ukrep izgona tujca iz države za pet let. (...) Med hrastovimi letvicami se je gnetlo kar 48 Kitajcev, nihče med njimi ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Preden so Kitajce izročili hrvaškim policistom, so naši izvedeli, da je za pot na Zahod vsak odštel po 15.000 dolarjev. (...) Za enako kaznivo dejanje je bil namreč Hrvat Stjepan Duić, ki so ga decembra 1998 ustavili na mejnem prehodu Vrtojba, ko je v preurejenem tovornjaku prevažal 43 Kurdov, na prvi stopnji obsojen na pet mesecev zapora, višje sodišče pa ga je nato celo oprostilo.« (Kitajci kot sardine, Slovenske novice, 1. junija 2001)

Prepirljivka ne mara pornografije
»Direktor, star 44 let, je brezplačno razpošiljal pornografske posnetke med svoje sodelavce, s čimer je hotel krepiti njihovo delavnost in pripadnost podjetju. (...) Vendar pa si je domiselni šef nakopal tudi grajo: eni od njegovih sodelavk prijem nikakor ni ugajal. Seveda gre za prepirljivo žensko, 26-letno Tao Ball, ki je direktorja tožila – za spolno nadlegovanje. Namesto da bi se veselila več kot sto posnetkov, ki jih je prejela v letu dni, zahteva odškodnino. (...) Zagotovo pa si bo s tem nakopala jezo svojih moških sodelavcev, ki bodo poslej ostali brez slik lepih deklet v podjetniškem e-omrežju. Šef pa še zmeraj upa, da se je nad slikami iz računalnika naslajala tudi Tao.« (Prepirljivka vmes, Slovenske novice, 25. aprila 2001)

Iz ZRJ prihajajo nepridipravi
»Iz ZRJ ne prihajajo samo navijači, ki jih navdušuje nogomet, temveč tudi nepridipravi s popolnoma drugačnimi željami in nameni. To pa je, po domače, na lahek način priti do cvenka in vrednejših reči, ki se jih lahko hitro pretopi v denar. Tako so te dni kriminalisti ovadili trojico, ki je po ugotovitvah policijske preiskave v Ljubljani in bližnji okolici zagrešila osem vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, lastnike pa oškodovala za okrog osem milijonov tolarjev. (...) Vsi trije so brez zaposlitve in so se očitno že na začetku februarja pretihotapili čez mejo v Slovenijo, kjer so si obetali bogat plen. (...) Vse tri je že zaslišal preiskovalni sodnik, ki je oba Jugoslovana poslal v pripor, Hrvata pa izpustil.« (Trije brezposelneži, Delo, 30. marca 2001)

Ranjeni Hrvat
»Poročali smo, da je prejšnji torek okrog pol enajstih zvečer 42-letni Ljubljančan M. P. streljal na 25-letnega Hrvata I. G., ki ga je krogla oplazila po glavi, potem pa so ga hitro prijeli policisti, ki so prihiteli na Trg OF oziroma do železniške postaje, kjer se je to zgodilo. Hrvat se je s svojim 28-letnim rojakom G. T. s fiatom tipom pripeljal tja. (...) M. P. je potem odšel do bližnjega lokala, vendar se je hitro vrnil in začel Hrvata spet izzivati, nato pa nenadoma potegnil pištolo in jo nameril v I. G. Krogla je Hrvata oplazila po glavi in je v Kliničnem centru dobil potrebno pomoč.« (Strelec s postaje izpuščen, Delo, 9. junija 2001)

Novopečeni slovenski državljan
»V noči s sobote na nedeljo je v portoroški diskoteki Tivoli tekla kri. Enega gosta so zabodli, tri varnostnike pa pošteno porezali in zbežali v noč. Policisti vedo za enega od storilcev, to je 24-letni Portorožan N. D., vendar so ga včeraj še vabili na zaslišanje. Neuradno smo zvedeli, da je N. D. šele nedavno pridobil slovensko državljanstvo.« (En gost zaboden, trije varnostniki porezani, Delo, 21. maja 2000)

Nasilni prebežnik
»O Samiru Bigi je malo znanega, njegovega pravega imena ne poznajo niti sodniki niti uslužbenci na uradu za priseljence. Je eden izmed 2300 prosilcev za azil v Hamburgu, ki skrivajo pravo identiteto, da jih ne bi poslali domov. Brez veljavnih dokumentov jih po nemških zakonih ne morejo izgnati nazaj, ne morejo pa dobiti papirjev za stalno bivanje v Nemčiji. (...) Ko so naslednjega dne objavili njegovo sliko v časopisih in prosili ljudi, ki ga poznajo, naj se javijo, so odkrili vso resnico o nasilnem prebežniku, ki je hotel izsiliti to, za kar je prepričan, da mu je dolžna država. (...) Samira Bigo bodo obsodili in poslali v zapor, potem pa bo spet prost in zgodba se lahko ponovi. (...) Tudi azila ne bo dobil, lahko ga le zaprejo v dom in čakajo.« (Azilant – kriminalec, Slovenske novice, 3. maja 2001)

Ilegalni Kitajci
»M. K. je v bližini naselja Damelj ilegalno prek državne meje z osebnim avtom pripeljal štiri Kitajce. (...) V nesreči sta se dva Kitajca lažje ranila. (...) Policisti so M. K. s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, Kitajce pa po postopku pri sodniku izgnali.« (Kitajce v graben, Slovenske novice, 9. maja 2001)

Maserke v ljubezenskem gnezdecu
»Moški, ki si je predzadnjega avgusta 1994 zaželel muckanja v ljubezenskem gnezdecu, si prav gotovo niti v sanjah ni predstavljal, kako se bo končala njegova avantura. Ko je bil v kopalnici, ga je namesto brhke ženske presenetil zakrinkani specialec. Pregnal ga je izpod prhe in ga z orožjem v roki prisilil, da je gol in moker legel na tla. Njegova dostojanstvo in moškost pa nista bili edini »žrtvi« policijske racije, saj je eni od maserk celo ušlo v hlače, ko so policisti vdrli v stanovanje na Šaranovićevi ulici v Ljubljani. (...) Podpečan naj bi z oglasi tudi pridobival ženske za erotično masažo in prostitucijo. (...) Med Slovenkami sta se znašli tudi Ukrajinka in Rusinja, (...) Moški, ki se mu je zahotelo sprostitve, je običajno že po telefonu izbral maserko, ki mu je nato tudi odprla vrata, odjemalec njenih čarov pa je moral kar takoj pokazati denarce. (...) Zabava se je potem lahko začela ...« (Z golo ritjo na ploščicah, Delo, 23. maja 2001)

Dajala mu je telo
»Deloma zaradi Cotterjevega poskusa, da bi ponovno osvojil tudi srce seksi Ashie, ki mu je telo tu in tam redno dajala, deloma pa zato, da bi napad in zgodbo o ljubezenskem razmerju z osvajalko zlatega odličja v troskoku na zadnjih igrah Britanske skupnosti narodov prodal tabloidu Daily Express, ki mu je zanju obljubil 6000 funtov ...« (Rasistična pisma, laži in seks, Dnevnik, 9. maja 2001)

Ropar s hrvaškim naglasom
»Uslužbencem sta zagrozila s strelnim orožjem, na srečo pa nista nikogar ranila. Roparja, visoka okrog 180 centimetrov, sta bila oblečena v siva kombinezona, na glavah sta imela rdeče-črni čeladi, eden od storilcev pa naj bi govoril s hrvaškim naglasom. Po ropu sta pobegnila z belim motorjem za kros.« (Rop banke v Vitanju, Dnevnik, 5. junija 2001)

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost