N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
uvodnik
analize medijskega poročanja
poročanje z vojnih žarišč
medijska politika
medijski trg
medijski pregled
vstop v evropsko unijo
samoregulacija v medijih
mediji, jezik, ideologija
mediji in globalizacija
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Človeški mladič
Steklenica je steklenica. Njena osrednja vloga je, da v sebi hrani tekočino. Za 28-letno I. V. iz okolice Krškega pomeni še vse kaj drugega. Ženski mladič je namreč sodeloval v pretepu pred nekim krškim lokalom. Med pretepom je dama enega od pretepačev kratko in malo udarila s steklenico po glavi in ga laže ranila. Prišli so policisti, I. V. pa je ležala na tleh. Ko so jo poskušali reševalci položiti na bolniški voziček, je vstala in večkrat brcnila policista v nogo, nato je stekla do drugega in ga tudi brcnila ter udarila z rokami. Policista sta ženskega mladiča obvladala z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje. Po domače se temu reče, da sta jo pošteno mahnila in ji nataknila lisice. (Kronične, Trinajstica, Nedelo, 30. november 2003)

Žrtve (netreznih) Romov
Krajani novomeške KS Bučna vas so zaradi neodziva odgovornih na njihove zahteve v zvezi z reševanjem romske problematike po 14 dneh včeraj spet pripravili protest v edinem novomeškem krožišču. Prišlo je tudi precej Romov in prišlo je do besednega izzivanja, groženj in tudi nekaj prerivanja. Hujše izgrede je preprečilo vodstvo protesta in nekaj treznejših Romov ter seveda policisti, ki so na koncu poskrbeli, da so se Romi razmeroma mirni vrnili v Brezje. Vseeno se mnogi bojijo, da bo po včerajšnjem dnevu v Bučni vasi vse še huje; po mnenju novomeškega podžupana Miloša Dularja za neromsko večino, ki je žrtev nasilja manjšine. (Besedilo pod fotografijo, Delo, 3. februar 2004)

Zakaj Slovenija ne sodi na Balkan
On [Rode] nam je govoril o slovenski kulturi, o veličini in starodavnosti našega naroda, ki ni prišel šele leta 1945 iz gozda, ampak je soustvarjal evropsko zgodovino več kot tisoč let. Po Celjskem nas je pogosto vodil na izlete in vsakokrat popeljal ne le v naravo, marveč tudi v kak božji hram, ki je hkrati svetišče lepote in priča duhovne veličine našega ljudstva. Na Svetini smo odkrili gotiko in poslušali o turških razdejanjih svetišča, pri sv. Roku nad Šmarjem smo prvič vstopili v pravljični svet rokokoja, na Sladki gori sta nas prevzela razkošje in blišč baroka /…/. Slovenija, ki se ponaša s takimi deli, ne sodi na Balkan, njena prihodnost je samo ena: samostojnost v Evropi. (Brez časti v domačem kraju, Dnevnik, 13. februar 2004)

Kdo je upravičen do tega, da je nenevaren?
V pozivu javnosti, da naj pomaga z obvestili o 40-letnem moškem, visokem okoli 170 centimetrov, v črnih oblačilih, so na PU Kranj napisali: ‘Oseba ni nevarna.’ Ali je bil na sodišču zato vklenjen? Ali je res mogoče to zapisati za človeka, ki je povratnik s prestano zaporno kaznijo in s seznamom kaznivih dejanj? Ali je človek, ki ima neprestano opraviti z našo policijo, za povrh pa velja zanj ukrep izgona iz Slovenije za deset let in ta rok še ni potekel, res tako nenevaren? Morda pa je nevarna 28-letna Kranjčanka, ki je isti dan v eni od kranjskih trgovin vzela nekaj zavitkov kraškega zašinka in so jo trgovci zasačili, policija pa je o tem prijetju nemudoma obvestila javnost. (Mujičićeve lekcije slovenski državi, Dnevnik, 13. februar 2004)

Muslimani - naši najbolj nasilni sosedje
/…/ Andrej Capuder: /…/ Slovenci smo bili vedno v svoji zgodovini soočeni s tujim elementom. Mi smo živeli v tisočletnem sožitju z nemškim elementom. Potem je bila Jugoslavija med obema vojnama in potem nova Titova Jugoslavija, kjer smo znova živeli, radi ali neradi znova z elementom, ki ni bil naš, čeprav nam je bil bolj podoben po krvi in po rasi in po zgodovini. Skratka, mislim, da smo se Slovenci tako, iščem izraz, ožulili v tem jarmu s tujim elementom, da smo v nekem smislu bolj kozmopolitski kot drugi, to je ena reč. Druga, recimo, je tudi to hlastanje po tujem. Vse, kar je tuje, Slovence privlači. Mi zlahka podlegamo vsakršni modi. To ne kaže na ksenofobijo, raje obratno. Mi smo zelo podvrženi tem tujim vplivom. Za Slovence bi bilo potrebno iskati eno posebno formulo, za odgovor na to vprašanje o ksenofobiji. Ampak malce se mi zdi, da sem to vprašanje postavil na ene temelje. Drugo, takoj smo prišli na vprašanje o džamiji, o katerem bomo danes še govorili. Mi smo tu dolžni malce informirati občinstvo, za kaj pravzaprav gre, kaj je to džamija, ali je to cerkev ali ni cerkev. Islam, islamisti, muslimani sami ogorčeno zavračajo primerjavo džamije s cerkvijo, to nima nič opravka s krščansko cerkvijo. Skratka to je, kot je rekel naš sogovornik musliman (Nevzet Porić, op. transkriptor), to je versko-kulturni in pozabil je reči tudi politični center. Danes vemo, vse države, ki jih imajo, opozarjajo na to. V zahodni Evropi dobivajo ti centri že policijsko zaščito iz takšnih ali drugačnih razlogov. Vemo, da so se iz džamij razširile, rojevale in širile vse islamske revolucije. To ni bila samo molitev, ampak že celotni angažma. Islam je v tem bolj, bi rekel, zaokrožen kot, nima te ločitve cerkve od države. To mi bo naš sogovornik potrdil. Skratka, vedeti je treba, da če gremo na princip džamije v Sloveniji, uvozimo islamski center z vso dejavnostjo, ki jo neka država lahko tolerira ali ne tolerira. Celo v arabskih državah se dogaja tudi to, da ob raznih prilikah, ob petkih, in to, da dajejo tem centrom policijsko zaščito. Skratka, vse to mi moramo vedeti, preden gremo na ta sistem. To da bi bili mi Slovenci ksenofobni do tujih ver, to ne bo držalo. Veste, mi imamo lepo pravoslavno cerkev v Ljubljani, imamo protestantsko cerkev, sinagoge nimamo, ker je judov premalo, ampak zakaj je ne bi imeli. Mi bi zlahka lahko imeli tudi muslimanske molilnice, ta tip obstaja. Skratka, če damo zdaj to na tapeto, kaj sprejeti v Slovenijo ali v Ljubljano, kjer to bo v skrajnem, bo to politična odločitev, tu se ne bo šlo na to. Do soverujočih smo strpni, jaz mislim, četudi izpovedujejo drugačno vero, navsezadnje zgodovina nas je nekaj naučila. Na tem ozemlju so se križale razne vere, krvave vojne in upam, da gremo v tretje tisočletje z neko toleranco, z neko strpnostjo. /…/ Jaz sem eden redkih Slovencev, ki se je ukvarjal z islamom, zlasti z islamsko mistiko visokega srednjega veka. Kot morda veste, sem prevajal Danteja in sem se zelo poglabljal v tiste filozofske tokove. Jaz natanko vem, da je zahod dobil Aristotelovo filozofijo od arabskih prevodov. Vem pa tudi, kako so islamski takrat suniti ravnali z svojimi sobrati šiiti, ki so jih metali na grmado ravno tako kot mi katoliki protestante. Nisem hotel izolirati tega problema. Hočem reči, da je v vsaki religiji nek razvoj nekega militantnega področja, ki se seli. Zanimivo danes, na to bi nas lahko vi (Nevzet Porić, op. transkriptor) opozorili, danes so militantni šiiti, če sem prav razumel, ajatola Homeini. Zanimivo je, kako je šlo danes to militantno področje na tisto, kar je bila včasih visoka mistika in visoka vernost. Hočem reči, s tem, da nismo varni pred spremembami, to se lahko čez noč zaobrne in vse to moramo mi malce poznat. Jaz trdim, da mi Slovenci med drugim odločno premalo poznamo islam in njegovo zgodovino. Mi poznamo muslimane edino v zvezi z njihovimi invazijami proti Sloveniji. Dvesto let turških vpadov, veste, je zapustilo sled v slovenskem narodu. Če bi šel malce na neko gensko analizo, bi našel tu nek upravičen strah oziroma averzijo, ker to so bili naši najbolj nasilni sosedje. Opozarjam na tole, imeti moramo transparentna stališča, vedeti moramo, v kaj gremo in vedeti moramo tudi, kako se zgodovina spreminja in z njim tudi tveganje. Slovencev nas je malo in smo dolžni sami sebi, da se ohranimo. /…/ Rosvita Pesek: Jaz bi se tukaj z naslednjo iztočnico, preden vam dam besedo gospod Stres, vendarle nekoliko navezala na to misel dr. Capudra. Kako malo pravzaprav Slovenci o islamu vemo? Jaz bi postavila enako vprašanje, kot ga je v eni od Sobotnih prilog zapisal Drago Jančar, ki pravi: »Ali je treba res vsakogar, ki podvomi v urbanistično postavitev islamskega centra, razglasiti za ksenofoba?« Potem pa dodajam naprej, to je bil citat. Ali je treba tudi tiste, ki nekako dvomijo v smiselnost in izražajo nek strah pred minaretom, s katerega mujezin poziva petkrat ali šestkrat dnevno k molitvi? Ali torej vendarle prebivalcem Ljubljane in okoliških krajev, ali sploh prebivalcem te države ne bi bilo treba islam približati nekoliko bolj, mu dati več vedenja o tej veri? Ali niso vendarle številni razlogi za to, kar se danes dogaja, za te, kot vi pravite (Nevzet Porić op. transkriptor), napade nestrpnosti na islamsko cerkev, vprašanje nevednosti, nepoznavanja? In da se navežem tudi na vas, gospod Stres, ali se vam ne zdi včasih, da te zadeve, ki ste jih vi omenjali, od sežiga križa do podgane v rokah Matere Božje, do mazanja cerkvenih podob, ne kažejo bolj na neko nizko raven umetnosti pri nas, na nek ekshibicionizem, na neko pomankanje kulture, manir, skratka bolj na to, kot pa na nek izraz nestrpnosti do verujočih?/…/ (Omizje »Nestrpnost do verujočih?«, TV Slovenija, 28. januar 2004)

Preprosto
Logika je precej preprosta: kdor je streljal v novo slovensko državo - med zdajšnjimi izbrisanimi je namreč precej takih -, si ne zasluži, da bi užival njeno pravno, socialno in finančno varstvo. (Plenilci spomina, Mag, 14. januar 2004)

Nabriti Italijani
Italijani so nabriti, to vemo mi, vedeli so naši starši in zagotovo si bodo glas o tem zapomnili tudi naši vnuki. Zgodilo se je v Vrtojbi, kjer se je oglasil avtoprevoznik iz Vipavske doline in povedal, da je izginil priklopnik za tovorno vozilo, ki je bil parkiran na italijanskem delu mejnega prehoda. Na njem je bilo naloženih 24 ton aluminijastih palic, vrednih 18 milijonov tolarjev. Jih bo tat imel za novoletna darila? (Kronične, Trinajstica, Nedelo, 14. december 2003)

Napad na prostitutko slovanskih korenin
Prostitutka slovanskih korenin je vzdržala napad prve peterke St. Johna. (Slovenske novice, napis pod sliko ženske z modrico, 10. februar 2004)

Slovenščina za to tisočletje
Čeprav je res, da bi se ljubljanski mufti gospod Osman ć v tem tisočletju lahko naučil slovensko. (Strast, Več, 9. januar 2004)

Neslovenski saboter
/…/ »Lep« dokaz so plakati, ki so se pojavili na Koroškem. »Hočemo čisto Slovenijo, brez Srbov« je parola, ki je bila pretekli teden vroča na nedavno precej »mešanem« ozemlju naše podalpske deželice, kjer je bilo bratstvo simbol spodobnega življenja. Govori se, da naj bi bil pobudnik akcije prav poslovenjeni Srb, ki je ponoči po blokih raztresel sovražno propagando. (Heroji posebne vrste, Mag, 17. december 2003)

Džamija - nov »dilerski« center
»Ker se teroristične organizacije v veliki meri financirajo s preprodajo drog, bi gradnja džamije nesporno povečala ponudbo in trgovanje z njimi v Ljubljani in okolici. Poleg tega bi z džamijo uničevali naravno in kulturno krajino v Ljubljani« (Andrej Umek, član SLS). (Podpisi se kopičijo, Zbiranje podpisov za referendum o džamiji v Ljubljani, Delo, 7. januar 2004)

Ženskam vstop prepovedan
»Ženske ne morejo noter. Ali imate člansko izkaznico?« je krepek fant na vhodu v klub Tiffany skušal preprečiti vstop zgoraj podpisani in njeni prijateljici … ( Samo)geotoizacija homoseksualcev, Dnevnik, Zelena pika, 24. januar 2004)

»Videti je bil kot kak klošar«
»Naenkrat, prej ga sploh nisem videl, mi jo izpuli neki tip. Videti je bil kot kak klošar, med uslužbenci v tej garaži ga še nisem videl. /…/ Zbal sem se, da mi hoče klošar ukrasti garažno kartico« (Branko Kelemina, poslanec SDS). (Poslanec Kelemina izbrisal prometnika, Slovenske novice, 12. februar 2004)

Dragi avtomobili in lepe hiše Romov
Silvo Mesojedec, podpredsednik krajevne skupnosti Bučna vas in skoraj neposredni sosed problematične romske soseščine, je poln pripomb predvsem na krajevne oblasti in državo, ki daje Romom s svojo pasivnostjo potuho, s socialno podporo, ki jo dobivajo od občine, pa nagrado za nedelo in arogantno obnašanje posameznikov. /…/ Čeprav so [Romi] brez redne zaposlitve, se nekateri vozijo v dragih avtomobilih in stanujejo v lepih hišah, krajani pa težko plačujejo položnice. Vse to stanje traja že dolgi in tudi Romi bi se morali vprašati, kaj je pravi vzrok tega nezadovoljstva. (Ne Rom, le sosed naj bo mejak, Nedeljski dnevnik, 8. februar 2004)

Rusinje z odpornostjo gorskih koz
Via Serlas, ‘manekenski oder’ pred znamenitim hotelom Palace v St. Moritzu: minus 8 stopinj, ura pa je 16. Z golimi trebuščki, zato pa s plašči do tal iz soboljevine in visokimi petkami k mega dekoltejem - takšne kljubujejo engedinskemu podnebju (v živalskem svetu to zmorejo samo odporne gorske koze, na primer na Himalaji). Podobno eksotične so tudi nekatere ženske - Rusinje. [napis pod fotografijo dveh žensk v plašču: Nakupovanje namesto smučanja: ruski »roparski« mački v razkošnem Engadinu.] (Rusinje v St. Moritzu: vse drugo, le smučajo ne, Nedeljski dnevnik, 25. januar 2004)

Nespontani anarhisti
Anarhisti sicer niso znani po tem, da bi imeli hierarhično urejeno organizacijo, njihove zadnje akcije s pisemskimi bombami pa kažejo, da tokrat ne delujejo tipično anarhistično spontano, ampak so usklajeni, verjetno pa tudi taktično in strateško razmeroma dobro vodeni … (Velik strah pred anarhisti in teroristi, Italija vodi akcijo proti pisemskim bombam, Delo, 9. januar 2004)

Svetost ljubljanskih vogalov
Tako so bodoči dijaki in študentje v petek hodili v trumah po centru Ljubljane dobesedno sredi ceste, ne glede na semaforje in promet in druge pešce - kot so pač navajeni iz drugih krajev, od koder so prišli. /…/ Navdušen sem, da bodo ljudje dobro izobraženi tudi v Šmarju pri Jelšah. /…/ Kako jih bo Ljubljana sprejela? S katerimi že tako prenatrpanimi javnimi prevoznimi sredstvi jih bo peljala v šolo? Kje jih bo prenočevala? Kako jih bo vzgojila v urbanega življenja sposobne meščane?Ali pa bo spet dvignila svoje otrple krake in dopustila še eno suburbanizacijo? /…/ In provincialnost pač cena za pomlajevanje? In kaj to pomeni za urbanizem? Ali bo center zmogel še naprej prebavljati naraščajoče mase, ki jim noben vogal ni svet? Le uro ali dve pozneje se je nadaljeval v BTC-ju. Dijakinje so se preselile na obrobje, da bi zaužile svojo morda prvo dozo velikomestnega (window) shoppinga. (Prišleki, Žurnal, 20. februar 2004)

Skrb zbujajoča podoba Ljubljane
Območje predvidenega islamskega centra je po mnenju trnovskega četrtnega sveta izredno slabo nosilno in zato potresno prenevarno za gradnjo visokih točkovnih zgradb, kar 27 metrov visok minaret vsekakor je. Sosed centra bi bil ob tem nihče drug kot ljubljansko odlagališče odpadkov Barje. Hribi odpadkov segajo 24 metrov visoko. Vprašljiva je tudi dostopnost centra. Tbilisijska je že zdaj preobremenjena, podaljšek Ceste dveh cesarjev proti zahodu pa bi se mimo zgradb komaj prebil do Tržaške. Trnovski četrtni svetniki opažajo, da so ljudje zaradi naštetega, pa tudi prihodnjega videza južnega dela Ljubljane, čedalje bolj zaskrbljeni in vznemirjeni. (Džamija naj bo v jedru mesta, Trnovski četrtni svetniki o islamskem verskem in kulturnem centru, Delo, 29. november 2003)

Kdo je »v resnici« nestrpen?
Več kot neokusno je, da nas o človekovih pravicah in demokraciji poučujejo natanko tisti, ki so te vrednote najbolj in celo zločinsko kršili in jih kršijo še danes. Ko preračunano neizmerno vlečejo na dan v središče medijske pozornosti povsem postranske zadeve - oplojevanje samskih žensk, tople brate, »izbrisane«, islamski center -, globoko žalijo in ponižujejo naše ljudi: izzivajo nezmerne reakcije, da bi lahko naš narod počez obtoževali šovinistične nestrpnosti. (Strateška rezerva, Mag, 30. december 2003)

Ne podcenjujmo »domačih« anarhistov!
Teza, da je šlo »zgolj za domače anarhiste«, in torej ne za tuje teroriste, se je zdela v televizijskih in radijskih poročilih v soboto zvečer in v nedeljo skoraj pomirjujoča, notranji minister Guiseppe Pisanu pa je opozoril, da tudi nevarnosti anarhistov ne gre podcenjevati, saj so del neprijetnega ozračja negotovosti. (Po smetnjakih še paket, Pisemska bomba v rokah Romana Prodija, Delo, 29. december 2003)

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost