N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
uvodnik
časopisni trg
oglaševanje na tv
neurejena zakonodaja
novinarji in mediji na sodiščih
evropsko medijsko pravo
javni govor
mednarodne konference in festivali
medijski pregled
recenzije
odziv na odziv
ekskrementi
foto
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Tuji partner prispeva k večji novinarski avtonomiji
Prihod tujega kapitala v Finance pomaga časniku pri hitrejšem razvoju. S tujim kapitalom se bodo Finance lahko veliko laže razvile v privlačni, sodobni, informativni in kritični poslovni časnik, ki izhaja petkrat na teden (to se bo uresničilo marca leta 2001). Finance izhajajo zdaj trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek, še leta 1998 pa so izhajale samo dvakrat na teden.

Lastniki časopisa so Gospodarski vestnik (50%), devet ljudi, zaposlenih v Gospodarskem vestniku oziroma na Financah (5%), in švedski poslovni dnevnik Dagens Industry (45%).

Švedski poslovni dnevnik j del švedskega mednarodnega založniškega koncerna Bonnier, Dagens Industry pa je lastnik oziroma solastnik enajstih poslovnih časnikov v devetih državah Vzhodne in Srednje Evrope.

Švedski solastniki Financ so razvili izjemno učinkovito tehnologijo, kako izdajati poslovne časnike na malih trgih. Izdelovati in prodajati časnik, ki se ukvarja predvsem s poslom in v katerem se piše o politiki predvsem s stališča, kako vpliva na posel, je namreč sila zapleteno početje, ki je lahko - če nimaš primernega novinarskega in tudi trženjskega znanja (trženje naklade in trženje oglasnega prostora) - poslovno precej tvegan projekt.

Švedski partnerji so razvili modele, kako ustvariti poslovno uspešen poslovni dnevnik na malih trgih (poslovne dnevnike so ustanovili tudi v Litvi, Latviji, Estoniji). Njihova tehnologija, s katero se novinarji Financ seznanjamo na raznih tečajih, ki jih organizira Dagens Industry, je za Finance torej izjemnega pomena.

Prihod tujega partnerja je dobrošel zaradi treh stvari. Prvič, kar je najmanj pomembno - v časnik je vložil svež kapital (to je sicer najmanj pomembno, ker bi kapital lahko dobili tudi drugje). Veliko bolj pomembna kakor kapital je tehnologija, kako razviti poslovno uspešen poslovni dnevnik na majhnem trgu. In tretje, kar je morda še najbolj pomembno: prav tuji partner lahko v marsičem pripomore k večji novinarski avtonomiji, saj manjša moč domačih lastnikov, ki v nekaterih medijih potencialno, ponekod pa tudi dejansko in kar grobo, poskušajo po lastniških vzvodih vplivati na uredniško politiko. Domači lastniki so namreč tako ali drugače povezani z raznimi političnimi opcijami, predvsem zato, ker so lastniki medijev zelo pogosto tudi lastninsko podaljšana roka države oziroma posamezne politične opcije, ki kraljuje v posameznem državnem oziroma pardržavnem fevdu.

Če pa ne gre za lastninski podaljšek države, gre za lastninski podaljšek cerkve. Pri švedskem lastniku so pravila uredniške politike jasna. V enem stavku bi uredniško politiko lahko opisali takole: poslovni časniki si prizadevajo za večjo materialno in tudi duhovno blaginjo občinstva, za katero pišejo. Politika veliko teže vpliva na medije, če so ti zasebna last. In kako je z vplivom oglaševalcev na vsebino? Tega vpliva, in ta je v nekaterih primerih lahko enako poguben kakor vpliv politike (čeprav največkrat ni tako), ne sme biti. To bi se namreč poznalo pri vsebini, bila bi manj privlačna, časnik bi zato izgubljal bralce in posledično bi si tako zmanjševal tudi oglasne prihodke.

izpis

Arturas Mankevicius

Ugled in uspeh gresta skupaj
Švedski kapital v litovskem poslovnem časopisu Verslo Zinios
Dagens Industry, švedski poslovni časopis, ki je pred petimi leti začel program vlaganj v Litvo, ni samo ustvaril novega popularnega dnevnika v tej baltski državi, ampak je spremenil tudi novinarske standarde in jih povzdignil na raven zahodnega novinarstva. Švedsko vlaganje v poslovni časopis, sedaj imenovan Verslo Zinios, ki se je začelo konec leta 1994, je bil prvi vdor tujega finančnega kapitala na litovski založniški in medijski trg. Švedi so prišli v Litvo, potem ko so vpeljali podobne posle v sosednjih baltskih državah Latviji in Estoniji. Zato so se dobro zavedali, kakšno je lokalno poslovno okolje. Večletne izkušnje, ki so jih pridobili med poslovanjem v bivših sovjetskih republikah, so razkrile skrajno pomembna področja in opozorile vlagatelje, kaj morajo popraviti in kaj povsem spremeniti.

Tednik preraste v dnevnik
Verslo Zinios je začel izhajati kot tedenska publikacija leta 1995. V tistem času je bila zaradi vse slabšega ekonomskega položaja v upadanju tudi naklada večine časopisov (vodilni litovski dnevnik Lietuvos Rytas, na primer, je izhajal v 500.000 izvodih, v naslednjih treh letih pa se je njegova naklada zmanjšala za desetkrat). V težkih časih popolne gospodarske depresije je postala potreba po učinkovitem poslovnem načrtovanju novorojenega časopisa življenjsko pomembna.

Po enem letu je časopis začel izhajati dvakrat na teden in nato trikrat na teden. Do začetka leta 1999 je vedno priljubljeni poslovni časopis postal prvi nacionalni poslovni dnevnik. V kratkem času svojega obstoja je Verslo Zinios uspešno tekmoval in se kosal z dvema poslovnima tednikoma, ki sta bila na trgu že dve leti pred njim. Ironično je, da sta ti drugi dve poslovni publikaciji nazadnje bankrotirali. Še več, novi poslovni časopis je pritegnil bralce nekaterih popularnih revij. Danes novi ostaja poslovni dnevnik edina tovrstna poslovna publikacija v državi.

V petih letih od prvega izida se je število zaposlenih v časopisnem poslopju petkrat povečalo in se danes približuje številu sto. Dagens Industry ima 72-odstotni delež družbe, ki stoji za časopisom Verslo Zinios, direktor in glavni urednik Rolandes Barysas ima 20-odstotni delež, družba Cicera pa ima v lasti preostalih 8 odstotkov. Do sredine leta 1999 je bil Verslo Zinios edini litovski dnevnik, ki je bil v lasti tuje ustanove. Presenetljivo je, da velikih kapitalskih vložkov - takih na ravni nekaj milijonov dolarjev - ni bilo. Nekaj sto tisoč ameriških dolarjev, investiranih v ustvarjanje časopisa Verslo Zinios, se je povrnilo v nekaj letih po začetnem vlaganju. Po nekaterih poročilih je znašal čisti dobiček časopisa Verslo Zinios v letu 1998 185.250 ameriških dolarjev.

Prvi podatki za leto 1999 vse bolj zanesljivo napovedujejo, da bo Verslo Zinios še več let vodilni dnevnik v vsej državi, kar obeta nadaljnje dobičke, ne le v tem letu ampak tudi v mnogih naslednjih. Po analizah podatkov lokalnih družb za tržne raziskave je Verslo Zinios edini, ki ga ni prizadela lokalna gospodarska depresija in katerega oglaševalski kolač in temu ustrezni prihodki oglaševanja se niso zmanjšali.

Mnoge druge časopise je v primerjavi z letom 1998 gospodarski zastoj precej prizadel, v nekaterih primerih so izgubili celo do polovico vseh oglasov. Verslo Zinios se je zaradi uspešnega upravljanja in poslovne strategije uvrstil na najvišje mesto med petstotimi največjimi litovskimi družbami.

Sestav uredništva vpliva na novinarske standarde
Švedi pa v Litvo niso pripeljali samo kapitala in učinkovitih poslovnih načrtov, ampak tudi zahodno razumevanje novinarske etike in standardov.

Uredniško osebje je od samega začetka strogo ločevalo novinarstvo od oglaševanja. Bolezen mešanja teh dveh je okužila mnoge publikacije, saj so novinarje k temu silili lastniki, ki so hkrati v večini primerov tudi glavni uredniki. Nekaj povsem običajnega so bili oglasi ob članku ali pisanje manipulativnih člankov (s skritim oglasom). Verslo Zinios je novinarjem strogo prepovedal takšno prakso in učinkovito in etično upravljal prostor za oglaševanje v svojih publikacijam.

Oddelek za oglaševanje je bil ustanovljen prav zato, da že od samega začetka nadzoruje in rešuje take sporne primere. Poleg tega je oddelek iskal in še vedno agresivno išče lokalne, državne in mednarodne oglaševalce in oglase, namesto da bi - kakor to počne večina lokalnih publikacij - čakal, da oglasi pridejo sami. Verslo Zinios ima v tem času najbolj učinkovit oglaševalski oddelek na lokalnem trgu množičnih medijev in je tudi prvi v Litvi vpeljal in uporabil koncept telefonskega trženja. Res je, da začetna naklada 8.600 izvodov to leto ni zrasla, vendar pa je to edini dnevnik, ki v tem letu ni izgubil naročnikov, čeprav so jih mnogi drugi izgubili vsaj od 10 do 25 odstotkov.

Verslo Zinios, ki je sledil zgledu Dagens Industry, si je pridobil spoštovanje bralcev in postal prvi časopis v državi, v katerem so nasprotna mnenja dobrodošla in jih celo spodbuja.

Glavnina osebja časopisa, ki vključuje novinarje, vodilne delavce v trženju in oglaševanju in druge zaposlene, ima možnost preusmeritve in nadaljnjega izpopolnjevanja v novinarskih sestrskih časopisih na Švedskem, v Avstriji, na Danskem, v Estoniji, Latviji in na Poljskem. V takih okoliščinah in v izmenjalnih programih se praktična znanja in uspešne izkušnje hitro prenašajo na litovsko osebje.

Prav zdaj, na primer, kolegi iz Varšave pomagajo pri razvoju in oblikovanju novih struktur časopisa, ustvarjanje zamisli in odločanje pa potekata na Danskem in Švedskem. Litovski novinarji in programerji, ki bodo delali v teh novih strukturah, sodelujejo v ozko usmerjenih delavnicah v Kobenhavnu in Stockholmu. Nenehni razvoj osebja je, podobno kot na Švedskem, bistveni del politike in dolgoročne strategije časopisa Verslo Zinios.

izpis

Boris Rašeta

Brutalna akumulacija kapitala
Nemški koncern WAZ na Hrvaškem
Zelo verjetno je, da se bo ena največjih naložb tujega kapitala na Hrvaškem – 50 milijonov nemških mark, ki jih je nemški koncern WAZ porabil za nakup 50 odstotkov delnic največje založniške hiše na Hrvaškem Europapress holdinga (EPH) Nina Pavića – pokazala za polomijo.

WAZ namreč od prihoda na Hrvaško pred dvema letoma ni naredil skoraj nič za izboljšanje stanja na medijskem trgu. Nasprotno, nemški podjetniki od prvega dne po prihodu marljivo preučujejo poslovne knjige EPH in skrbijo le za to, da bi povečali svoj dobiček in za vsako ceno zmanjšali stroške. To pa pomeni tudi občutno zniževanje cene novinarskega dela in ukinitev vseh časopisov, ki ne prinašajo velikega profita. Zdi se, da bi lahko Hrvaška kmalu ostala brez nekaj časopisov, predvsem licenčnih izdaj, kakršni sta Playboy in Cosmopolitan, in še nekaj medijev z večdesetletno tradicijo, na primer Arena. Več deset novinarjev zato s strahom pričakuje izgubo delovnega mesta.

Pogajanja o kolektivni pogodbi med sindikatom EPH in predstavniki delodajalcev trajajo že od septembra lani, nič pa še ne kaže, da bo prišlo do dokončnega dogovora. Novinarji EPH zaslužijo povprečno 1500 DEM na mesec, predstavniki WAZ pa hočejo ta zaslužek znižati za polovico in več. Ker so nemški podjetniki lastniki kapitala, zdravega denarja, ki je na Hrvaškem izrazito deficitarno blago, imajo v pogajanjih veliko večji manevrski prostor.

Kakor je mogoče izvedeti, hočejo Nemci prevzeti celoten EPH, kar bi jim lahko zaradi težav hrvaškega solastnika Nina Pavića tudi uspelo. Ta bi se, kakor je slišati, rad znebil svojega deleža iz dveh razlogov: najprej zato, ker hočejo Nemci ukiniti vse izdaje, ki niso dobičkonosne, Pavić pa jih hoče obdržati; pa tudi zato, ker sta splošna gospodarska kriza v državi in zahteve WAZ za Pavića prevelik zalogaj. Če Nemci odkupijo celoten EPH, bo postal WAZ lastnik približno petnajstih visoko nakladnih izdaj z velikim političnim vplivom na Hrvaškem. Jutarnji list, ki je začel izhajati pred enim letom, je vedno bliže prvemu mestu, dnevna naklada dosega od 100 do 120 tisoč izvodov. Pred njim je le še Večernji list.

Globus je bil dolgo časa tednik z najvišjo naklado na Hrvaškem (od 80 pa do 150 tisoč prodanih izvodov) in to tudi ostaja. Druge edicije EPH so specializirane (avtorevije, ženske in astrološke revije itd), vendar za hrvaške razmere z zelo visoko naklado. Politični tisk - Globus in Jutarnji list – ima enako usmerjenost tudi po prihodu WAZ. Gre za tabloide, ki se želijo dobro prodajati, toda tudi z dobro zunanjo podobo in politično korektnostjo ter brez ksenofobije, izrazitega šovinizma in propagiranja nedemokratičnih idej. Še več, oba časopisa takšne pojave v hrvaški družbi zelo ostro obsojata. Glede na visoko naklado Jutarnjega lista je imel ameriški veleposlanik na Hrvaškem Montogomery kar prav, ko je prihod tega dnevnika na trg označil za največji politični dogodek lanskega leta na Hrvaškem.

Jutarnji list je v veliki meri pripomogel k padcu popularnosti vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti. V to usmeritev se, kakor je bilo mogoče izvedeti, nemški solastniki niso vmešavali: tako na Hrvaškem kakor tudi drugod jih očitno zanima samo dobiček. Podpora eni ali drugi politični opciji bi bila pomembna le, če bi vplivala na naklado. Lahko rečemo, da sta Jutarnji list in Globus brez zadržkov podprla hrvaško opozicijo oziroma Socialdemokratsko stranko Ivice Račana in Hrvaško socialno–liberalno stranko Dražena Budiše.

Septembra lani je iz virov blizu Večernjega lista, dnevnika z največjo naklado, pricurljala novica, da naj bi bil WAZ pravzaprav pravi lastnik tega časopisa, ki ga je januarja lani kupil neznani lastnik z Deviških otokov. Kdo je pravi lastnik, ne ve niti predsednik hrvaške vlade.

Novica, da naj bi bil WAZ lastnik Večernjaka, ni bila potrjena, toda tudi prepričljivo zanikana ne. Je pa potrjeno, da želi WAZ kupiti Glas Slavonije in Slobodno Dalmacijo, ki pokrivata največji hrvaški regiji, Slavonijo in Dalmacijo. Glas Slavonije je celo odpustil 50 novinarjev, ker da so presežek, čeprav naj bi jim novinarjev primanjkovalo, zato je lahko edina logična razlaga to, da se hoče Glas znebiti ljudi, ki jih ne more plačati, in da hoče očistiti svoje bilance. To pa je nujen pogoj za prihod wazovega kapitala. WAZ bo po tem nakupu pridobil tudi tiskarno Slobodne Dalmacije v Splitu in verigo njenih kioskov, oboje pa ima tudi Glas Slavonije. S tem bo koncern nadzoroval skoraj 80 odstotkov hrvaškega medijskega tržišča.

Vse to dokazuje, da hoče imeti WAZ monopol in da je pripravljen iti do konca, dokler ga kdo ne ustavi. Pomembno je tudi, da ima vodilno hrvaško podjetje za prodajo časopisov Tisak, ki je lastnik več kot 2000 kioskov, za več kakor 160 milijonov DEM dolgov. Stranka na oblasti je v to podjetje postavila svoje ljudi, ki so z zadolževanjem pri bankah kupovali hrvaška podjetja, kredite pa pokrivali s hipotekami na Tisak. Tako je bil Tisak iz meseca v mesec vse bolj zadolžen, vse bolj pa je grozila tudi nevarnost, da bo tiskanja in prodaje časopisov konec. Razmere so se nekoliko popravile, ker sedaj Tisak upravljajo in ga imajo v lasti nekatere hrvaške banke, vendar pa dolg založnikom ostaja. Tisak dolguje EPH več milijonov DEM, tako da je mogoče, da bi se dolg pretvoril v lastniški delež, kar bi WAZ omogočilo, da bi dobil del ali pa celo vso distribucijsko mrežo. Če bi bila novica o nakupu Večernjega lista, ki ima tudi svojo tiskarno, potrjena, bi to pomenilo, da je WAZ lastnik skoraj celotne industrije tiskanih medijev na Hrvaškem. V kratkem bo menda šel Tisak v stečaj, kupila pa da ga bo neka nemška banka.

Celo s tem, kar ima WAZ že danes, je, poleg državnega radia in televizije, najmočnejši medijski dejavnik na Hrvaškem. Pripravlja se tudi TV Nova, televizija, ki bi bila v večinskem lastništvu satelitov WAZ. Politični vpliv WAZ na Hrvaškem je še vedno pozitiven, vendar je njegova vloga na sindikalnem in gospodarskem področju takšna, kakršne si v Avstriji in Nemčiji ne moremo zamisliti. Gre za brutalno akumulacijio kapitala, ki temelji na podcenjevanju in izkoriščanju delovne sile, pri tem pa WAZ zelo pomagajo kaotične družbene razmere.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes