Medijska preža št. 7, jesen 1999-zima 2000

Zelo verjetno je, da se bo ena največjih naložb tujega kapitala na Hrvaškem – 50 milijonov nemških mark, ki jih je nemški koncern WAZ porabil za nakup 50 odstotkov delnic največje založniške hiše na Hrvaškem Europapress holdinga (EPH) Nina Pavića – pokazala za polomijo.

WAZ namreč od prihoda na Hrvaško pred dvema letoma ni naredil skoraj nič za izboljšanje stanja na medijskem trgu. Nasprotno, nemški podjetniki od prvega dne po prihodu marljivo preučujejo poslovne knjige EPH in skrbijo le za to, da bi povečali svoj dobiček in za vsako ceno zmanjšali stroške. To pa pomeni tudi občutno zniževanje cene novinarskega dela in ukinitev vseh časopisov, ki ne prinašajo velikega profita. Zdi se, da bi lahko Hrvaška kmalu ostala brez nekaj časopisov, predvsem licenčnih izdaj, kakršni sta Playboy in Cosmopolitan, in še nekaj medijev z večdesetletno tradicijo, na primer Arena. Več deset novinarjev zato s strahom pričakuje izgubo delovnega mesta.

Pogajanja o kolektivni pogodbi med sindikatom EPH in predstavniki delodajalcev trajajo že od septembra lani, nič pa še ne kaže, da bo prišlo do dokončnega dogovora. Novinarji EPH zaslužijo povprečno 1500 DEM na mesec, predstavniki WAZ pa hočejo ta zaslužek znižati za polovico in več. Ker so nemški podjetniki lastniki kapitala, zdravega denarja, ki je na Hrvaškem izrazito deficitarno blago, imajo v pogajanjih veliko večji manevrski prostor.

Kakor je mogoče izvedeti, hočejo Nemci prevzeti celoten EPH, kar bi jim lahko zaradi težav hrvaškega solastnika Nina Pavića tudi uspelo. Ta bi se, kakor je slišati, rad znebil svojega deleža iz dveh razlogov: najprej zato, ker hočejo Nemci ukiniti vse izdaje, ki niso dobičkonosne, Pavić pa jih hoče obdržati; pa tudi zato, ker sta splošna gospodarska kriza v državi in zahteve WAZ za Pavića prevelik zalogaj. Če Nemci odkupijo celoten EPH, bo postal WAZ lastnik približno petnajstih visoko nakladnih izdaj z velikim političnim vplivom na Hrvaškem. Jutarnji list, ki je začel izhajati pred enim letom, je vedno bliže prvemu mestu, dnevna naklada dosega od 100 do 120 tisoč izvodov. Pred njim je le še Večernji list.

Globus je bil dolgo časa tednik z najvišjo naklado na Hrvaškem (od 80 pa do 150 tisoč prodanih izvodov) in to tudi ostaja. Druge edicije EPH so specializirane (avtorevije, ženske in astrološke revije itd), vendar za hrvaške razmere z zelo visoko naklado. Politični tisk - Globus in Jutarnji list – ima enako usmerjenost tudi po prihodu WAZ. Gre za tabloide, ki se želijo dobro prodajati, toda tudi z dobro zunanjo podobo in politično korektnostjo ter brez ksenofobije, izrazitega šovinizma in propagiranja nedemokratičnih idej. Še več, oba časopisa takšne pojave v hrvaški družbi zelo ostro obsojata. Glede na visoko naklado Jutarnjega lista je imel ameriški veleposlanik na Hrvaškem Montogomery kar prav, ko je prihod tega dnevnika na trg označil za največji politični dogodek lanskega leta na Hrvaškem.

Jutarnji list je v veliki meri pripomogel k padcu popularnosti vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti. V to usmeritev se, kakor je bilo mogoče izvedeti, nemški solastniki niso vmešavali: tako na Hrvaškem kakor tudi drugod jih očitno zanima samo dobiček. Podpora eni ali drugi politični opciji bi bila pomembna le, če bi vplivala na naklado. Lahko rečemo, da sta Jutarnji list in Globus brez zadržkov podprla hrvaško opozicijo oziroma Socialdemokratsko stranko Ivice Račana in Hrvaško socialno–liberalno stranko Dražena Budiše.

Septembra lani je iz virov blizu Večernjega lista, dnevnika z največjo naklado, pricurljala novica, da naj bi bil WAZ pravzaprav pravi lastnik tega časopisa, ki ga je januarja lani kupil neznani lastnik z Deviških otokov. Kdo je pravi lastnik, ne ve niti predsednik hrvaške vlade.

Novica, da naj bi bil WAZ lastnik Večernjaka, ni bila potrjena, toda tudi prepričljivo zanikana ne. Je pa potrjeno, da želi WAZ kupiti Glas Slavonije in Slobodno Dalmacijo, ki pokrivata največji hrvaški regiji, Slavonijo in Dalmacijo. Glas Slavonije je celo odpustil 50 novinarjev, ker da so presežek, čeprav naj bi jim novinarjev primanjkovalo, zato je lahko edina logična razlaga to, da se hoče Glas znebiti ljudi, ki jih ne more plačati, in da hoče očistiti svoje bilance. To pa je nujen pogoj za prihod wazovega kapitala. WAZ bo po tem nakupu pridobil tudi tiskarno Slobodne Dalmacije v Splitu in verigo njenih kioskov, oboje pa ima tudi Glas Slavonije. S tem bo koncern nadzoroval skoraj 80 odstotkov hrvaškega medijskega tržišča.

Vse to dokazuje, da hoče imeti WAZ monopol in da je pripravljen iti do konca, dokler ga kdo ne ustavi. Pomembno je tudi, da ima vodilno hrvaško podjetje za prodajo časopisov Tisak, ki je lastnik več kot 2000 kioskov, za več kakor 160 milijonov DEM dolgov. Stranka na oblasti je v to podjetje postavila svoje ljudi, ki so z zadolževanjem pri bankah kupovali hrvaška podjetja, kredite pa pokrivali s hipotekami na Tisak. Tako je bil Tisak iz meseca v mesec vse bolj zadolžen, vse bolj pa je grozila tudi nevarnost, da bo tiskanja in prodaje časopisov konec. Razmere so se nekoliko popravile, ker sedaj Tisak upravljajo in ga imajo v lasti nekatere hrvaške banke, vendar pa dolg založnikom ostaja. Tisak dolguje EPH več milijonov DEM, tako da je mogoče, da bi se dolg pretvoril v lastniški delež, kar bi WAZ omogočilo, da bi dobil del ali pa celo vso distribucijsko mrežo. Če bi bila novica o nakupu Večernjega lista, ki ima tudi svojo tiskarno, potrjena, bi to pomenilo, da je WAZ lastnik skoraj celotne industrije tiskanih medijev na Hrvaškem. V kratkem bo menda šel Tisak v stečaj, kupila pa da ga bo neka nemška banka.

Celo s tem, kar ima WAZ že danes, je, poleg državnega radia in televizije, najmočnejši medijski dejavnik na Hrvaškem. Pripravlja se tudi TV Nova, televizija, ki bi bila v večinskem lastništvu satelitov WAZ. Politični vpliv WAZ na Hrvaškem je še vedno pozitiven, vendar je njegova vloga na sindikalnem in gospodarskem področju takšna, kakršne si v Avstriji in Nemčiji ne moremo zamisliti. Gre za brutalno akumulacijio kapitala, ki temelji na podcenjevanju in izkoriščanju delovne sile, pri tem pa WAZ zelo pomagajo kaotične družbene razmere.