N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
uvodnik
sovražni govor
novinarski profesionalizem
novi zakon o medijih
mediji in pravo
medijski trg
mediji in oglaševanje
preobrazba državnih v javne radiotelevizije
tiskovni svet
ženske v medijih
boj za preživetje radia marš
televizija
recenzije
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Nesnažni begunci in vesele podgane
»Po koncu vojne pa so začeli vanj (v prehodni dom na Celovški cesti v Ljubljani, op. p.) množično naseljevati begunce z vseh koncev sveta ... Pravijo (ljudje z nasprotne strani Celovške, op. p.), da zmogljivost doma tolikšnega števila preprosto ne prenese. Poleti menda po zelenicah okoli blokov, v neposredni bližini doma, kurijo taborne ognje, se združujejo v skupine tudi do sto ljudi in prepevajo do zgodnjih jutranjih ur. Za tabori pa ostajajo gore smeti in iztrebkov ter vesele podgane. Potrebo opravljajo v kletnih prostorih bloka, pred dvigali in v peskovnikih. Sprehod po zelenicah pa gledalcu ponuja obilico zanimivih predmetov ...« (Hotel Babilon, Mag, 15. 11. 2000)

Tatinski tujci
»Vzgojiteljice v vrtcu so prestrašene, saj številni tujci celo šestletne otroke prosijo za denar. Tujci se naseljujejo tudi v tamkajšnja kmečka gospodarska poslopja, vlamljajo v hiše in kradejo vozila.« (Odločno proti širitvi centra za tujce, Dnevnik, 30. 1. 2001)

Begunci vzrok za nelagodje
»Prav štiriletna prisotnost bosanskih beguncev je v Bločanih zbudila odpor do tujcev. Leta 1992 so v vojašnico naselili več kot 800 ljudi. Vaščani pravijo, da si zato ponoči niso upali ven, predvsem ženske pa so se v bližini beguncev počutile nelagodno. No, beguncev so se leta 1996 rešili ... ›Zdaj pa nas bodo posiljevali še s tujci. Lepo vas prosim, 500 tujcev na 218 domačinov, to je okupacija!‹ je ogorčen Jože Modic, eden od vaščanov.« (»Okupaciji« se bodo uprli, Dnevnik, 24. 1. 2001)

Obdolženi ilegalci
»V tri počitniške hišice v bližini Postojne so verjetno vlomili ilegalci. V prvi se je vlomilec najedel, v drugi je nekaj tudi spil, iz tretje pa je poleg hrane in pijače izginilo še nekaj oblačil.« (Vlamljajo predvsem ilegalci, Dnevnik, 17. 1. 2001)

Obdolžena prebežnika
»V petek nekaj po deveti zvečer je zagorelo v zadnjem vagonu potniškega vlaka, ki je pripeljal z Dobove in se ustavil na trboveljski počitniški postaji ... Kasnejše poizvedbe so pokazale, da sta ogenj verjetno zanetila neznanca, stara okrog 20 let in temnejše polti, ki sta takoj, ko se je vlak ustavil, skočila iz vagona in zbežala v temo. Ni dvakrat reči, da gre za prebežnika.« (Prebežnika zažgala vagon?, Delo, 4. 1. 2001)

Prebežniki kradejo kot srake
»Prebežniki, ki prihajajo iz toplih azijskih in afriških držav in si želijo, da bi še pred vremenskimi ohladitvami prišli na cilj, postajajo vedno bolj nestrpni in tudi veliko kradejo. Še najraje avtomobile, s katerimi se želijo prepeljati na drugi konec države v bližino meje z Italijo ... Iz razbitin enega avtomobila se je izvleklo kar sedem Romunov ... Okrog poldneva pa je iz enote centra za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih pobegnilo pet Romunov ..., so v bližnjem gozdu odkrili osebni avtomobil z ljubljanskimi registrskimi označbami, ki je bil ukraden v Ljubljani, njegov voznik pa se je najverjetneje pripeljal po pobegle Romune. Policisti pobegle Romune in voznika ukradenega avtomobila še iščejo.« (Kradejo kot srake, Delo, 2. 11. 2000)

Napadalni in agresivni ilegalci
»Kako napadalni, nepredvidljivi in agresivni postajajo tuji ilegalci v Pomurju, se je že prepričal Marjan V. z Velikih Poljan, ko so ga pretepli in odpeljali zvezanega v prtljažniku do italijanske meje. Ţal pa to še zdaleč ni edini tovrstni primer, še posebno ko gre za tatvino motornih vozil, ki jih k sreči večinoma najdejo zapuščena nekje ob italijanski meji ... « (Prebežniki s prevozom, Slovenske novice, 2. 11. 2000)

Begunski bacili, virusi in smrad
»... se mi, vsakič ko mediji omenijo ilegalce, begunce, prebežnike in kar je še podobnih ljudi, pred očmi obnovi televizijski prizor slovenskega policista, ki beguncem z Jutrovega deli kruh. Obkrožen je z njimi, dihajo mu za ovratnik, močnejši so od njega, spakujejo se mu za hrbtom ... Potem pa v eni tistih oddaj, ki štejejo tako imenovane rekordne ulove bede z vzhodne strani neba, izveš, da si ta naš policist ne more izbojevati niti posebne obleke, v kateri bi se srečeval z begunci, da bi bil vsaj higiensko, drugo pač ni mogoče, zaščiten pred njimi. On, njegova žena, njegov otrok, ki se mu po dolgem in težkem šihtu veselo požene v naročje službene uniforme. Da bi pobral vse bacile, viruse, smrad.« (Kombinezoni, Slovenske novice, 7. 11. 2000)

Umazani, nadležni in nespodobni tujci
»Vsebino razprave in razpoloženje zbranih vaščanov Velikih Blok in sosednje Ulake je intoniral krešendo poskusov državne oblasti, da bi begunce (in azilante) vnovič plasirala v osrčje najlepše notranjske planote. Vnovični prihod beguncev visi nad Blokami kot Damoklejev meč. ... Begunska šiba božja je nad Bločani spet zašvistela po novem letu ... Vojake so zamenjali begunci iz Bosne in Hercegovine ... ›Največ težav je bilo ekološke narave,‹ pravi vaški predsednik ... Čistilna naprava ni dograjena, zato so šle vse odplake naravnost v potok Bloščico ... ›Struga je bila nastlana z umazanijo, drek je prosto plaval po vodi!‹ ... Nekateri begunci so trkali na vaška vrata in prosili vbogajme. Drugi so poleti iz bližnje okolice opazovali domačinke po vrtovih, da se niti po solato niso upale pripogniti, kaj šele, da bi se na dvorišču malo sončile. ›Begunci so, da oprostite, nadlegovali ženske in take stvari,‹ neradi konkretno navajajo primere iz svojih bridkih ponižanj.« (Bodo Bloke spet ječale v grozi?, Slovenske novice, 23. 1. 2001)

Ilegalci vlamljajo in kradejo
»Čedalje večkrat se dogaja, da v vikende v okolici Postojne in Ilirske Bistrice vlamljajo neznanci, kradejo hrano in obleke, za nameček pa še prespijo. ... Povsod gre po istem kopitu: vlom, hrana, spanje, zato ni odveč, če pomislimo na ilegalce, ki prodirajo v Slovenijo.« (Ilegalci na delu?, Slovenske novice, 20. 3. 2001)

Južnjaške pesmi in bosanski klump
» ... sem se novoletne dni odločil preživeti v Toskani, kjer sem imel vsaj nekaj časa mir pred bolno slovensko družbo, v kateri pijani plebs poskakuje bodisi na glasbo kvazinarodnjakov ali na uvoženo balkansko dretje ... Pred nekaj tedni sem se s prijatelji veselo zabaval v precej mondenem letovišču Milano Maritima ... Pomislite, niti ene južnjaške pesmi! ... Slovenske diskoteke (z izjemo Ambasade Gavioli) so pač namenjene govedorejcem in frizerkam, ki se pridejo v petek zvečer sprostit po napornem tednu ... V soboto pa gredo menda po nakupih v Veliko Kladušo (?!). ... je mar mogoče, da so Slovenci padli že tako nizko in kupujejo klump v Bosni?« (Opozicija s protezo, Mag, 10. 1. 2001)

Celo v službo hodi
»Policisti s postaje Center so v petek okrog enih zjutraj dobili obvestilo, da na Slomškovi nekdo vlamlja v osebni avto. Pohiteli so tja, pretaknili okoliške ulice in kar v sosednji Kotnikovi odkrili 21-letnega S. Č. Izkazalo se je, da je državljan ZRJ, ki ima urejeno začasno bivališče pri nas in celo v službo hodi ... Preden ga bodo s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, bodo preverili, če ima še kaj na vesti.« (Osem avtomobilov »na mah«, Delo, 29. 12. 2000)

Potešitev narkomanske sle
»Kot je bilo pričakovati, se je med prvim ›delom‹ praznikov zgodilo kar nekaj drznih in roparskih tatvin. Prav vse imajo na vesti mlajši moški oziroma fantje in ni dvakrat reči, da so med njimi tudi odvisniki, ki samo z nasiljem pridejo do denarja za potešitev narkomanske sle.« (Smrdel je po acetonu, Delo, 28. 12. 2000)

Južnjaška melodija in debelušni Srb
»Pravi ›nakupovalni festival‹ je namreč potekal pri glavnem vhodu, kjer je bil nekakšen improviziran oder, na katerem je pel bradat moški zelo močne postave in skrajno zanemarjenega videza (pozneje sem zvedel, da je to razvpiti Korado). Okrog odra se je trlo še več ljudi kot pred blagajnami, glasno so si požvižgavali melodijo, ki je prihajala iz zvočnikov ter bila napol južnjaška in napol slovenska ... Pravzaprav sta tam manjkala samo še Janković in Kučan, pa bi bilo nakupovalno doživetje popolno. Kar zamišljajte si nekoliko debelušnega Srba, kako poplesuje pod pevskim odrom, se dobrika strankam izpod Horjula ...« (Za vse je kriv marcipan, Mag, 3. 1. 2001)

Ljubosumje opravičilo za nasilje
»V prenočišču Hrast na Jesenicah je v sredo okoli četrte popoldne zavrelo ljubosumje. Jurij P. (23) z Jesenic se je sprl s svojo zunajzakonsko partnerico Petro M. in jo začel pretepati v kopalnici in bivalnem prostoru. Zvlekel jo je na posteljo, jo potem še malo davil in ji za nameček na vrat nastavil nož s 30 centimetrov dolgim rezilom ...« (Ljubosumje rodilo nasilje, Dnevnik, 19. 1. 2001)

Ni bil Slovenec
»Včeraj devet minut čez osmo uro se je v bančni enoti Koroške banke v Mislinji sprožil alarm, medtem pa je eden od roparjev v rokah že držal vrečo denarja, v kateri je bilo 13 milijonov tolarjev ... Eden je bil izrazito čokate postave, visok okoli 170 centimetrov, z zajetnim trebuhom in okroglega obraza ... Po mnenju očividke ni bil Slovenec, v banki je denar zahteval v srbohrvaškem jeziku.« (Roparja sta tudi streljala, Dnevnik, 19. 1. 2001)

Tat z južnjaškim naglasom
»Na parkirišču na Dunajski cesti je v torek ob 23.25 neznanec ustavil 38-letno Grosupeljčanko in jo prosil za cigareto ... Kmalu pa je prijaznost do tujca obžalovala, saj ji je ta, takoj ko je dobil cigareto, z rame strgal torbico in zbežal ... Tat je bil star okoli 20 let, visok 165 centimetrov, močne konstrukcije, ima temne lase in temne oči, govoril je slovensko z južnjaškim naglasom.« (Prosil za cigareto, odnesel torbico, Dnevnik, 25. 1. 2001)

Kako so videti narkomani?
»Na Tržaški cesti so v soboto ob 3. uri štirje neznanci, ki so bili videti kot narkomani, obstopili 19-letnega Ljubljančana. Eden od njih je na plano potegnil večji nož in od Ljubljančana zahteval, naj sleče usnjeno jakno ... Tretji od napadalcev je visok 180 centimetrov, suh, z bradico, nosil je črno kapo. Četrti ima temnejše lase, oblečen je bil v zeleno jakno. Vsi so dajali vtis narkomanov.« (Z nožem do usnjene jakne, Dnevnik, 16. 1. 2001)

Samo položil jo je
»Moškemu stresanje jeze na svojo gospo očitno ni bilo dovolj, zato se je v navalu neukrotljivega besa in jeze odločil za drastičen ukrep. Prevrnil je kuhinjsko mizo in jo ›položil‹ na ženičko. Iz težave in ležanja pod težkim bremenom so jo rešili policisti, zoper hudega ›mizarja‹ pa so podali predlog k sodniku za prekrške.« (Z mizo obmetaval ženo, Naša kronika, 23. 11. 2000)

Biti videti kot narkomanka
»Včeraj okoli 20.30 sta neznanki na avtobusnem postajališču na Levstikovem trgu pristopili do 18-letne Ljubljančanke, ki je čakala na mestni avtobus. Grozili sta ji in od nje zahtevali denar ... Obe sta izgledali kot narkomanki.« (Roparki napadata, Slovenske novice, 14. 11. 2000)

Privoščena Ukrajinka
»Lump v Night Party Clubu v Portorožu si je privoščil Ukrajinko. Petindvajsetletna damica je namreč zjutraj poklicala policijo in povedala, da ji je iz garderobne omare v klubu izginila torbica, v kateri je imela denar, dokumente in prenosni telefon.« (Okradli Ukrajinko, Slovenske novice, 5. 3. 2001)

Leglo mamilašev
»Baraka na območju Zlatega polja v Kranju, znana kot Luknja, že dolgo velja za leglo mamilašev.« (Luknja ne deluje več, Delo, 23. 2. 2001)

Pravi pekel za morilca otrok
»Američan Troy L. Carlisle si je prislužil naziv strahopetec leta in bil kot nenaklepni morilec obsojen na visoko kazen 20 let zapora ... ›V peklu naj se cvre,‹ želi hčerinemu morilcu mati Kerri, ki ima 20 let za dosti premilo kazen. Ker pa so po zaporniškem kodeksu morilci otrok na najnižji hierarhični lestvici, bodo verjetno sojetniki poskrbeli, da bo živel ameriški ›strahopetec leta‹ 20 let v pravem peklu.« (Strahopetec leta bo lahko tuhtal 20 let, Slovenske novice, 14. 11. 2000)

Čisto nič nima zoper črnce
»Nikoli v življenju ne bom kupil jogurta, ki ga televizijsko reklamirajo tako, da v kad, polno te hranljive in menda tudi zdravilne tekočine, posadijo na videz nagega črnca. Ta nam potem pove oziroma bolj pokaže, kako sijajen, odličen in sploh oh ter ah je ta jogurtek, v katerem tisti hip namaka rit, lulo, parklje na nogah in še bi se našel kakšen del trupla. Da bi bile zadeve bolj jasne in nesporne, moram dodati, da nimam zoper črnce čisto nič.« (Jogurt, Slovenske novice, 10. 11. 2000)

Škripajoča narodna zavest
»Eden od pokazateljev, da na področju slovenske narodne zavesti nekaj škriplje, je zagotovo tudi slovenska zabavna glasba. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da so najpopularnejši tisti pevci in pevke, ki imajo na svojih zgoščenkah primerno število predelav pesmi tujih avtorjev (najpogosteje hrvaških)? ... Če v goste povabijo še kakšno popevkarsko »zvezdo« z ozemlja nekdanje Jugoslavije, je uspeh tako rekoč zagotovljen.« (Popularnost, Družina, 18. 3.2001)

Nacionalna pripadnost, ne državljanstvo
»Po načrtih, ki naj bi jih bil skoval slovenski zapornik, 29-letni Boštjan Zorko, je na novoletni dan ob 4. uri zjutraj iz videmskega zapora pobegnilo pet zapornikov. Poleg Slovenca še dva Hrvata, Bosanec in Makedonec ... naj bi pobeg skoval 29-letni Slovenec Boštjan Zorko ... K pobegu je pritegnil še 29-letnega Hrvata Zdravka Čabrajo, 32-letnega Hrvata Olivera Kutlešo, 27-letnega Bosanca Hamdo Dacića in prav toliko starega Makedonca Dejana Kostadinoskega, medtem ko se Italijan, ki je s to peterico prestajal kazen v isti celici, ni odločil za beg ... Bosanca Hamdo Dacića so videmski orožniki 9. novembra leta 1999 aretirali na podlagi obvestil slovenskih kriminalistov ... Bosanec in 32-letni Čeh František Vrtala sta zatem s 15 kilogrami heroina padla v past videmskih orožnikov.« (Slovenec skoval pobeg iz videmskega zapora, Delo, 4. 1. 2001)

Navadni in ne-navadni cestni razbojniki
»Previdnosti ni nikoli dovolj in zlasti v zgodnjih jutranjih urah se ni preveč varno sprehajati naokrog po mestu ... V zadnjem času se je namreč število drznih in roparskih tatvin oziroma uličnih ropov povečalo, ker se je med torbičarje in cestne razbojnike očitno ‹vpisalo‹ tudi precejšnje število odvisnikov, ki so spoznali, da lahko na takšen način hitro in brez velikega tveganja pridejo do denarja za nujno potrebno ›dozo‹. Za zdaj se še ne ve, ali je v četrtek okrog štirih zjutraj na pločniku na Celovški cesti 62-letno Ljubljančanko zaskočil obupanec, ki ga je zdelovala potreba po mamilu, ali gre morda za povsem ›navadnega‹ cestnega razbojnika ...« (Cestni rop na Celovški, Delo, 2. 12. 2000)

Osumljenci srbskega rodu
»Sedež Ministrstva za obrambo RS na Vojkovi se je davi približno ob šesti uri zjutraj predramil v streljanju ... Storilci so se nato s kraja dogodka odpeljali proti Tomačevem,‹ je izjavil Drago Menegalija, načelnik Urada kriminalistične policije PU Ljubljana ... Osumljenci naj bi bili doma v tamkajšnjih vrstnih hišah, stari naj bi bili približno 20 let, slišali smo, da so srbskega rodu. Kot so nam povedali domačini, naj bi se pred tem v diskoteki v Tivoliju sprli s skupino Albancev, ki naj bi pred tem pretepli enega izmed njih ...« (Četverica s streli nad Janšev sedež, Slovenske novice, 20. 11. 2000)

Bolna sla spolnega iztirjenca
»Pred dnevi so v Ljubljani prijeli in priprli 23-letnega L. B. iz Ljubljane, ki si je nepotešeno spolno slo tešil kar na osamljenih mimoidočih Ljubljančankah. Krepki mladec, ki je svoje žrtve umiril z močnim stiskom rok, je obtožen posilstva ter trinajstih kaznivih dejanj spolnega nasilja. Kariero spolnega iztirjenca je začel ob koncu predlanskega leta ... ... “potrebni Ljubljančan” posebnega vzorca pri svojem početju ni imel in je šel v akcijo takrat, ko ga je pač prijelo. ... V nekaterih primerih je svojo bolno slo potešil že z otipavanjem, sicer pa so mu do konca morale pomagati, včasih tudi oralno, kar same pretresene žrtve. Eno žrtev pa je celo posilil.« (Potrebnež, Mag, 21. 2. 2001)

Propagiranje deviantnosti in drogiranja
»Izvajalec Klemen Klemen nam na zgoščenki “uradno” ponuja devetnajst pesmi, ... Agresivnosti pa ne izraža le prek sovražnega razpoloženja, temveč tudi s tem, ko spodbuja k deviantnemu obnašanju. Krajo, vlamljanje, vandalizem in drugo kriminaliteto pojmuje kot nekaj družbeno sprejemljivega, še več, kot nekaj normalnega in potrebnega. V ta okvir je seveda zaobjeto tudi raperjevo stališče do mamil: “Trava je ›kul‹.” In nekaj povsem vsakdanjega (manjka le še legalizacija), s čimer propagira “drogiranje”. Skratka, čim prej in na čim lažji (nelegalen) način pričeti hedonistično uživaštvo, ki je edini smisel tega obskurnega življenja.« (Trnow, kraj nesrečnega Klemena, Družina, 11. 2. 2001)

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost