»Po koncu vojne pa so začeli vanj (v prehodni dom na Celovški cesti v Ljubljani, op. p.) množično naseljevati begunce z vseh koncev sveta ... Pravijo (ljudje z nasprotne strani Celovške, op. p.), da zmogljivost doma tolikšnega števila preprosto ne prenese. Poleti menda po zelenicah okoli blokov, v neposredni bližini doma, kurijo taborne ognje, se združujejo v skupine tudi do sto ljudi in prepevajo do zgodnjih jutranjih ur. Za tabori pa ostajajo gore smeti in iztrebkov ter vesele podgane. Potrebo opravljajo v kletnih prostorih bloka, pred dvigali in v peskovnikih. Sprehod po zelenicah pa gledalcu ponuja obilico zanimivih predmetov ...« (Hotel Babilon, Mag, 15. 11. 2000)

»Vzgojiteljice v vrtcu so prestrašene, saj številni tujci celo šestletne otroke prosijo za denar. Tujci se naseljujejo tudi v tamkajšnja kmečka gospodarska poslopja, vlamljajo v hiše in kradejo vozila.« (Odločno proti širitvi centra za tujce, Dnevnik, 30. 1. 2001)

»Prav štiriletna prisotnost bosanskih beguncev je v Bločanih zbudila odpor do tujcev. Leta 1992 so v vojašnico naselili več kot 800 ljudi. Vaščani pravijo, da si zato ponoči niso upali ven, predvsem ženske pa so se v bližini beguncev počutile nelagodno. No, beguncev so se leta 1996 rešili ... ›Zdaj pa nas bodo posiljevali še s tujci. Lepo vas prosim, 500 tujcev na 218 domačinov, to je okupacija!‹ je ogorčen Jože Modic, eden od vaščanov.« (»Okupaciji« se bodo uprli, Dnevnik, 24. 1. 2001)

»V tri počitniške hišice v bližini Postojne so verjetno vlomili ilegalci. V prvi se je vlomilec najedel, v drugi je nekaj tudi spil, iz tretje pa je poleg hrane in pijače izginilo še nekaj oblačil.« (Vlamljajo predvsem ilegalci, Dnevnik, 17. 1. 2001)

»V petek nekaj po deveti zvečer je zagorelo v zadnjem vagonu potniškega vlaka, ki je pripeljal z Dobove in se ustavil na trboveljski počitniški postaji ... Kasnejše poizvedbe so pokazale, da sta ogenj verjetno zanetila neznanca, stara okrog 20 let in temnejše polti, ki sta takoj, ko se je vlak ustavil, skočila iz vagona in zbežala v temo. Ni dvakrat reči, da gre za prebežnika.« (Prebežnika zažgala vagon?, Delo, 4. 1. 2001)

»Prebežniki, ki prihajajo iz toplih azijskih in afriških držav in si želijo, da bi še pred vremenskimi ohladitvami prišli na cilj, postajajo vedno bolj nestrpni in tudi veliko kradejo. Še najraje avtomobile, s katerimi se želijo prepeljati na drugi konec države v bližino meje z Italijo ... Iz razbitin enega avtomobila se je izvleklo kar sedem Romunov ... Okrog poldneva pa je iz enote centra za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih pobegnilo pet Romunov ..., so v bližnjem gozdu odkrili osebni avtomobil z ljubljanskimi registrskimi označbami, ki je bil ukraden v Ljubljani, njegov voznik pa se je najverjetneje pripeljal po pobegle Romune. Policisti pobegle Romune in voznika ukradenega avtomobila še iščejo.« (Kradejo kot srake, Delo, 2. 11. 2000)

»Kako napadalni, nepredvidljivi in agresivni postajajo tuji ilegalci v Pomurju, se je že prepričal Marjan V. z Velikih Poljan, ko so ga pretepli in odpeljali zvezanega v prtljažniku do italijanske meje. Ţal pa to še zdaleč ni edini tovrstni primer, še posebno ko gre za tatvino motornih vozil, ki jih k sreči večinoma najdejo zapuščena nekje ob italijanski meji ... « (Prebežniki s prevozom, Slovenske novice, 2. 11. 2000)

»... se mi, vsakič ko mediji omenijo ilegalce, begunce, prebežnike in kar je še podobnih ljudi, pred očmi obnovi televizijski prizor slovenskega policista, ki beguncem z Jutrovega deli kruh. Obkrožen je z njimi, dihajo mu za ovratnik, močnejši so od njega, spakujejo se mu za hrbtom ... Potem pa v eni tistih oddaj, ki štejejo tako imenovane rekordne ulove bede z vzhodne strani neba, izveš, da si ta naš policist ne more izbojevati niti posebne obleke, v kateri bi se srečeval z begunci, da bi bil vsaj higiensko, drugo pač ni mogoče, zaščiten pred njimi. On, njegova žena, njegov otrok, ki se mu po dolgem in težkem šihtu veselo požene v naročje službene uniforme. Da bi pobral vse bacile, viruse, smrad.« (Kombinezoni, Slovenske novice, 7. 11. 2000)

»Vsebino razprave in razpoloženje zbranih vaščanov Velikih Blok in sosednje Ulake je intoniral krešendo poskusov državne oblasti, da bi begunce (in azilante) vnovič plasirala v osrčje najlepše notranjske planote. Vnovični prihod beguncev visi nad Blokami kot Damoklejev meč. ... Begunska šiba božja je nad Bločani spet zašvistela po novem letu ... Vojake so zamenjali begunci iz Bosne in Hercegovine ... ›Največ težav je bilo ekološke narave,‹ pravi vaški predsednik ... Čistilna naprava ni dograjena, zato so šle vse odplake naravnost v potok Bloščico ... ›Struga je bila nastlana z umazanijo, drek je prosto plaval po vodi!‹ ... Nekateri begunci so trkali na vaška vrata in prosili vbogajme. Drugi so poleti iz bližnje okolice opazovali domačinke po vrtovih, da se niti po solato niso upale pripogniti, kaj šele, da bi se na dvorišču malo sončile. ›Begunci so, da oprostite, nadlegovali ženske in take stvari,‹ neradi konkretno navajajo primere iz svojih bridkih ponižanj.« (Bodo Bloke spet ječale v grozi?, Slovenske novice, 23. 1. 2001)

»Čedalje večkrat se dogaja, da v vikende v okolici Postojne in Ilirske Bistrice vlamljajo neznanci, kradejo hrano in obleke, za nameček pa še prespijo. ... Povsod gre po istem kopitu: vlom, hrana, spanje, zato ni odveč, če pomislimo na ilegalce, ki prodirajo v Slovenijo.« (Ilegalci na delu?, Slovenske novice, 20. 3. 2001)

» ... sem se novoletne dni odločil preživeti v Toskani, kjer sem imel vsaj nekaj časa mir pred bolno slovensko družbo, v kateri pijani plebs poskakuje bodisi na glasbo kvazinarodnjakov ali na uvoženo balkansko dretje ... Pred nekaj tedni sem se s prijatelji veselo zabaval v precej mondenem letovišču Milano Maritima ... Pomislite, niti ene južnjaške pesmi! ... Slovenske diskoteke (z izjemo Ambasade Gavioli) so pač namenjene govedorejcem in frizerkam, ki se pridejo v petek zvečer sprostit po napornem tednu ... V soboto pa gredo menda po nakupih v Veliko Kladušo (?!). ... je mar mogoče, da so Slovenci padli že tako nizko in kupujejo klump v Bosni?« (Opozicija s protezo, Mag, 10. 1. 2001)

»Policisti s postaje Center so v petek okrog enih zjutraj dobili obvestilo, da na Slomškovi nekdo vlamlja v osebni avto. Pohiteli so tja, pretaknili okoliške ulice in kar v sosednji Kotnikovi odkrili 21-letnega S. Č. Izkazalo se je, da je državljan ZRJ, ki ima urejeno začasno bivališče pri nas in celo v službo hodi ... Preden ga bodo s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, bodo preverili, če ima še kaj na vesti.« (Osem avtomobilov »na mah«, Delo, 29. 12. 2000)

»Kot je bilo pričakovati, se je med prvim ›delom‹ praznikov zgodilo kar nekaj drznih in roparskih tatvin. Prav vse imajo na vesti mlajši moški oziroma fantje in ni dvakrat reči, da so med njimi tudi odvisniki, ki samo z nasiljem pridejo do denarja za potešitev narkomanske sle.« (Smrdel je po acetonu, Delo, 28. 12. 2000)

»Pravi ›nakupovalni festival‹ je namreč potekal pri glavnem vhodu, kjer je bil nekakšen improviziran oder, na katerem je pel bradat moški zelo močne postave in skrajno zanemarjenega videza (pozneje sem zvedel, da je to razvpiti Korado). Okrog odra se je trlo še več ljudi kot pred blagajnami, glasno so si požvižgavali melodijo, ki je prihajala iz zvočnikov ter bila napol južnjaška in napol slovenska ... Pravzaprav sta tam manjkala samo še Janković in Kučan, pa bi bilo nakupovalno doživetje popolno. Kar zamišljajte si nekoliko debelušnega Srba, kako poplesuje pod pevskim odrom, se dobrika strankam izpod Horjula ...« (Za vse je kriv marcipan, Mag, 3. 1. 2001)

»V prenočišču Hrast na Jesenicah je v sredo okoli četrte popoldne zavrelo ljubosumje. Jurij P. (23) z Jesenic se je sprl s svojo zunajzakonsko partnerico Petro M. in jo začel pretepati v kopalnici in bivalnem prostoru. Zvlekel jo je na posteljo, jo potem še malo davil in ji za nameček na vrat nastavil nož s 30 centimetrov dolgim rezilom ...« (Ljubosumje rodilo nasilje, Dnevnik, 19. 1. 2001)

»Včeraj devet minut čez osmo uro se je v bančni enoti Koroške banke v Mislinji sprožil alarm, medtem pa je eden od roparjev v rokah že držal vrečo denarja, v kateri je bilo 13 milijonov tolarjev ... Eden je bil izrazito čokate postave, visok okoli 170 centimetrov, z zajetnim trebuhom in okroglega obraza ... Po mnenju očividke ni bil Slovenec, v banki je denar zahteval v srbohrvaškem jeziku.« (Roparja sta tudi streljala, Dnevnik, 19. 1. 2001)

»Na parkirišču na Dunajski cesti je v torek ob 23.25 neznanec ustavil 38-letno Grosupeljčanko in jo prosil za cigareto ... Kmalu pa je prijaznost do tujca obžalovala, saj ji je ta, takoj ko je dobil cigareto, z rame strgal torbico in zbežal ... Tat je bil star okoli 20 let, visok 165 centimetrov, močne konstrukcije, ima temne lase in temne oči, govoril je slovensko z južnjaškim naglasom.« (Prosil za cigareto, odnesel torbico, Dnevnik, 25. 1. 2001)

»Na Tržaški cesti so v soboto ob 3. uri štirje neznanci, ki so bili videti kot narkomani, obstopili 19-letnega Ljubljančana. Eden od njih je na plano potegnil večji nož in od Ljubljančana zahteval, naj sleče usnjeno jakno ... Tretji od napadalcev je visok 180 centimetrov, suh, z bradico, nosil je črno kapo. Četrti ima temnejše lase, oblečen je bil v zeleno jakno. Vsi so dajali vtis narkomanov.« (Z nožem do usnjene jakne, Dnevnik, 16. 1. 2001)

»Moškemu stresanje jeze na svojo gospo očitno ni bilo dovolj, zato se je v navalu neukrotljivega besa in jeze odločil za drastičen ukrep. Prevrnil je kuhinjsko mizo in jo ›položil‹ na ženičko. Iz težave in ležanja pod težkim bremenom so jo rešili policisti, zoper hudega ›mizarja‹ pa so podali predlog k sodniku za prekrške.« (Z mizo obmetaval ženo, Naša kronika, 23. 11. 2000)

»Včeraj okoli 20.30 sta neznanki na avtobusnem postajališču na Levstikovem trgu pristopili do 18-letne Ljubljančanke, ki je čakala na mestni avtobus. Grozili sta ji in od nje zahtevali denar ... Obe sta izgledali kot narkomanki.« (Roparki napadata, Slovenske novice, 14. 11. 2000)

»Lump v Night Party Clubu v Portorožu si je privoščil Ukrajinko. Petindvajsetletna damica je namreč zjutraj poklicala policijo in povedala, da ji je iz garderobne omare v klubu izginila torbica, v kateri je imela denar, dokumente in prenosni telefon.« (Okradli Ukrajinko, Slovenske novice, 5. 3. 2001)

»Baraka na območju Zlatega polja v Kranju, znana kot Luknja, že dolgo velja za leglo mamilašev.« (Luknja ne deluje več, Delo, 23. 2. 2001)

»Američan Troy L. Carlisle si je prislužil naziv strahopetec leta in bil kot nenaklepni morilec obsojen na visoko kazen 20 let zapora ... ›V peklu naj se cvre,‹ želi hčerinemu morilcu mati Kerri, ki ima 20 let za dosti premilo kazen. Ker pa so po zaporniškem kodeksu morilci otrok na najnižji hierarhični lestvici, bodo verjetno sojetniki poskrbeli, da bo živel ameriški ›strahopetec leta‹ 20 let v pravem peklu.« (Strahopetec leta bo lahko tuhtal 20 let, Slovenske novice, 14. 11. 2000)

»Nikoli v življenju ne bom kupil jogurta, ki ga televizijsko reklamirajo tako, da v kad, polno te hranljive in menda tudi zdravilne tekočine, posadijo na videz nagega črnca. Ta nam potem pove oziroma bolj pokaže, kako sijajen, odličen in sploh oh ter ah je ta jogurtek, v katerem tisti hip namaka rit, lulo, parklje na nogah in še bi se našel kakšen del trupla. Da bi bile zadeve bolj jasne in nesporne, moram dodati, da nimam zoper črnce čisto nič.« (Jogurt, Slovenske novice, 10. 11. 2000)

»Eden od pokazateljev, da na področju slovenske narodne zavesti nekaj škriplje, je zagotovo tudi slovenska zabavna glasba. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da so najpopularnejši tisti pevci in pevke, ki imajo na svojih zgoščenkah primerno število predelav pesmi tujih avtorjev (najpogosteje hrvaških)? ... Če v goste povabijo še kakšno popevkarsko »zvezdo« z ozemlja nekdanje Jugoslavije, je uspeh tako rekoč zagotovljen.« (Popularnost, Družina, 18. 3.2001)

»Po načrtih, ki naj bi jih bil skoval slovenski zapornik, 29-letni Boštjan Zorko, je na novoletni dan ob 4. uri zjutraj iz videmskega zapora pobegnilo pet zapornikov. Poleg Slovenca še dva Hrvata, Bosanec in Makedonec ... naj bi pobeg skoval 29-letni Slovenec Boštjan Zorko ... K pobegu je pritegnil še 29-letnega Hrvata Zdravka Čabrajo, 32-letnega Hrvata Olivera Kutlešo, 27-letnega Bosanca Hamdo Dacića in prav toliko starega Makedonca Dejana Kostadinoskega, medtem ko se Italijan, ki je s to peterico prestajal kazen v isti celici, ni odločil za beg ... Bosanca Hamdo Dacića so videmski orožniki 9. novembra leta 1999 aretirali na podlagi obvestil slovenskih kriminalistov ... Bosanec in 32-letni Čeh František Vrtala sta zatem s 15 kilogrami heroina padla v past videmskih orožnikov.« (Slovenec skoval pobeg iz videmskega zapora, Delo, 4. 1. 2001)

»Previdnosti ni nikoli dovolj in zlasti v zgodnjih jutranjih urah se ni preveč varno sprehajati naokrog po mestu ... V zadnjem času se je namreč število drznih in roparskih tatvin oziroma uličnih ropov povečalo, ker se je med torbičarje in cestne razbojnike očitno ‹vpisalo‹ tudi precejšnje število odvisnikov, ki so spoznali, da lahko na takšen način hitro in brez velikega tveganja pridejo do denarja za nujno potrebno ›dozo‹. Za zdaj se še ne ve, ali je v četrtek okrog štirih zjutraj na pločniku na Celovški cesti 62-letno Ljubljančanko zaskočil obupanec, ki ga je zdelovala potreba po mamilu, ali gre morda za povsem ›navadnega‹ cestnega razbojnika ...« (Cestni rop na Celovški, Delo, 2. 12. 2000)

»Sedež Ministrstva za obrambo RS na Vojkovi se je davi približno ob šesti uri zjutraj predramil v streljanju ... Storilci so se nato s kraja dogodka odpeljali proti Tomačevem,‹ je izjavil Drago Menegalija, načelnik Urada kriminalistične policije PU Ljubljana ... Osumljenci naj bi bili doma v tamkajšnjih vrstnih hišah, stari naj bi bili približno 20 let, slišali smo, da so srbskega rodu. Kot so nam povedali domačini, naj bi se pred tem v diskoteki v Tivoliju sprli s skupino Albancev, ki naj bi pred tem pretepli enega izmed njih ...« (Četverica s streli nad Janšev sedež, Slovenske novice, 20. 11. 2000)

»Pred dnevi so v Ljubljani prijeli in priprli 23-letnega L. B. iz Ljubljane, ki si je nepotešeno spolno slo tešil kar na osamljenih mimoidočih Ljubljančankah. Krepki mladec, ki je svoje žrtve umiril z močnim stiskom rok, je obtožen posilstva ter trinajstih kaznivih dejanj spolnega nasilja. Kariero spolnega iztirjenca je začel ob koncu predlanskega leta ... ... “potrebni Ljubljančan” posebnega vzorca pri svojem početju ni imel in je šel v akcijo takrat, ko ga je pač prijelo. ... V nekaterih primerih je svojo bolno slo potešil že z otipavanjem, sicer pa so mu do konca morale pomagati, včasih tudi oralno, kar same pretresene žrtve. Eno žrtev pa je celo posilil.« (Potrebnež, Mag, 21. 2. 2001)

»Izvajalec Klemen Klemen nam na zgoščenki “uradno” ponuja devetnajst pesmi, ... Agresivnosti pa ne izraža le prek sovražnega razpoloženja, temveč tudi s tem, ko spodbuja k deviantnemu obnašanju. Krajo, vlamljanje, vandalizem in drugo kriminaliteto pojmuje kot nekaj družbeno sprejemljivega, še več, kot nekaj normalnega in potrebnega. V ta okvir je seveda zaobjeto tudi raperjevo stališče do mamil: “Trava je ›kul‹.” In nekaj povsem vsakdanjega (manjka le še legalizacija), s čimer propagira “drogiranje”. Skratka, čim prej in na čim lažji (nelegalen) način pričeti hedonistično uživaštvo, ki je edini smisel tega obskurnega življenja.« (Trnow, kraj nesrečnega Klemena, Družina, 11. 2. 2001)