Mednarodna in evropska zveza novinarjev (IFJ/EFJ) v sodelovanju z nacionalnima stanovskima organizacijama Društvom novinarjev Slovenije in Sindikatom novinarjev Slovenije organizirata mednarodni seminar o avtorskih pravicah novinarjev v bodočih članicah Evropske unije in o prilagoditvi evropskemu pravnemu redu na tem področju. Seminar bo 21. in 22. novembra potekal v konferenčnih dvoranah ljubljanskega hotela Astral. Predstavnika Evropske komisije in Svetovne organizacije za zaščito intelektualne lastnine bosta na seminarju definirala zahteve in potek procesa implementacije evropske zakonodaje in izzive, ki jih le-ta prinaša. Prioritetna področja bodočih članic glede zaščite avtorskih pravic novinarjev bodo udeleženci definirali na delavnicah, ki bodo problematizirale odnos med avtorskimi pravicami in etiko ter kvaliteto novinarskega dela, svobodo tiska, pomen vključitve zaščite avtorskih pravic v kolektivne pogodbe in položaj samostojnih novinarjev v odnosu do avtorskega prava. Problemi, s katerimi se srečuje novinarska skupnost v državah EU kot tudi v bodočih članicah, so več ali manj enaki. Gre za neplačevanje nadomestil za nadaljno objavo novinarskih prispevkov na internetu, nadaljno uporabo avtorskih del v bazah podatkov, dokumentacijah, arhivih, bazah “kliping” agencij in trženje le-teh naročnikom ali širši javnosti ter za izključen in neomejen prenos avtorskih pravic novinarja v pogodbah o zaposlitvi ali avtorskih pogodbah. Eden od namenov seminarja je zato prenova bele knjige o stanju na področju avtorskih pravic novinarjev v Evropi in dopolnitev s podatki dvanajstih bodočih članic EU.

Mirovni inštitut kot član Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi vodi mednarodno raziskavo medijskega lastništva in medijske politike na tem področju v 17 državah jugovzhodne Evrope in državah, kandidatkah za članstvo v Evropski uniji. Do pomladi 2004 bo 17 raziskovalcev in novinarjev iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Estonije, Hrvaške, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije preučevalo strukturo medijskega lastništva, zakonodajo in delovanje institucij, ki nadzorujejo uresničevanje zakonodaje na tem področju. Na koncu raziskave bo izdana knjiga s poročili raziskovalcev in organizirana regionalna konferenca o medijskem lastništvu in medijski politiki. Projekt financirajo Open Society Institute Network Media Program iz Budimpešte, Fresta Program pri danski vladi in Fundacija Guardian.

V okviru sodelovanja Mirovnega inštituta v Mreži za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (SEENPM) se je novinarka Radia Koper Jasna Preskar udeležila seminarja, ki je od 8. od 19. aprila potekal v Sofiji. Konec aprila se je novinarka internetnega časopisa 24ur.com Barbara Sloj v Sofiji udeležila izpopolnjevanja za on-line novinarje. Junija sta v centru za razvoj medijev v Sofiji organizirali še dva seminarja za časopisne in Televizijske novinarje, ki spremljajo politične in gospodarske teme v luči približevanja Evropski uniji. Seminarjev sta se udeležili novinarka Dela Vanja Tekavec in TV Koper-Capodistria Lea Širok, organizirano pa je bilo tudi poročanje udeležencev z evropskega vrha v Solunu. Samostojna novinarka in fotografinja Meta Krese in novinar Dela Rok Kajzer sta spomladi končala izobraževanje za trenerja foto-novinarstva in multimedijev, ki so ga izvajali predavatelji Danske novinarske šole. Po zaključku tega izobraževanja je Meta Krese junija v Ljubljani vodila dvodnevno delavnico, namenjeno fotoreporterjem, ki v tiskanih medijih objavljajo reportaže. Odprta je bila tudi za fotografe, ki jih je zanimalo pisanje tekstov, kot tudi za novinarje, ki so se hoteli izpopolnjevati v novinarski fotografiji. Rok Kajzer pa bo predvidoma novembra vodil delavnico o multimedijskem novinarstvu.

Evropska zveza novinarjev (EFJ) je 12. in 13. septembra v Bruslju pripravila konferenco »Free-, False- or Forced?« o dilemah in priložnostih svobodnih novinarjev. V ospredju razprav je bila po vsej Evropi naraščajoča skupina novinarjev, ki so svobodni le po imenu, dejansko pa so vezani na en sam medij in so »freelancerji« le zato, ker jih mediji nočejo redno zaposliti. Konferenco je odprl generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev Aidan White, ki je tudi sam na začetku poklicne poti izkusil »prisilno freelancerstvo«. Ugotovil je, da je stanje na področju svobodnega novinarstva kritično, največji oviri na poti do izboljšav pa sta popolna nepripravljenost medijskih delodajalcev na dialog in nesposobnost nacionalnih oblasti, da bi se odzvale z uvedbo ustrezne zaščite ekonomsko odvisnih svobodnjakov. Udeleženci konference iz Belgije, Francije, Luksemburga, Nemčije, Švice, Velike Britanije, Irske, Danske, Norveške, Švedske, Finske, Estonije, Litve, Madžarske, Italije, Grčije in Slovenije so se seznanili z rezultati zadnje raziskave EFJ o svobodnem novinarstvu po Evropi, ki je potrdila, da nacionalne ureditve ne sledijo trendu naraščanja števila freelancerjev in širjenju »sive cone« takih, ki so v resnici stalni člani redakcij. Pritisk na delovna telesa Evropske unije, da bi na najširši ravni oblikovala smernice in zahtevala ureditev razmer, pa je bil eden pomembnih ciljev konference, zato so nanjo povabili tudi evropske komisarje in poslance. Udeleženci jim niso prizanesli s težkimi vprašanji in pozivi, naj si nehajo zatiskati oči in spoznajo, da gre pri svobodnih novinarjih za vseevropski problem, ki ga lahko vsaj delno reši le vseevropska zahteva po opredelitvi in zagotovitvi pripadajočih jim pravic.

Zveza Romov Slovenije v sodelovanju z Mirovnim inštitutom pripravlja zagon romske radijske produkcije v Murski Soboti. Sredstva za nakup opreme in zagon projekta je zagotovila švicarska organizacija Medienhilfe, ki razpolaga s sredstvi za romske medije sklada Open Society Institute iz Budimpešte. Skupina mladih Romov se usposablja za radijsko novinarstvo in montažo ter za vodenje majhne nepridobitne radijske produkcije, ki naj bi začela z rednim delovanjem (produkcijo mesečnih in pozneje tudi tedenskih oddaj konec 2003). V usposabljanje, ki ga za Zvezo Romov organizira Mirovni inštitut, so kot predavatelji in mentorji vključeni Marko Prpič, Aleksandra B. Lubej, Neva Nahtigal, Aljaž Pengov, Tatjana Pirc, Bojan Golčar in Brankica Petković.

Roman Kuhar: Medijske podobe homoseksualnosti
Julija je v zbirki Media Watch, ki jo izdaja Mirovni inštitut, izšla knjiga Medijske podobe homoseksualnosti - Analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 avtorja Romana Kuharja, mladega raziskovalca z Mirovnega inštituta v Ljubljani, ki smo jo izdali v knjižni zbirki Media Watch. Avtor se v delu ukvarja z medijsko konstrukcijo homoseksualnosti. Zanimajo ga medijske reprezentacije te marginalizirane skupine in s tem povezan diskurz o homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih od 1970 do 2000. Reprezentacije postavlja v zgodovinski kontekst, saj analizirana besedila umesti v zgodovino predvsem gejevskega in lezbičnega aktivizma v Sloveniji, hkrati pa pregledno obdela celotno (tiskano) medijsko produkcijo na Slovenskem v zadnjem stoletju. Medijske podobe homoseksualnosti razdeli v pet osnovnih kategorij: stereotipizacija, medikalizacija, seksualizacija, skrivnost in normalizacija. Avtor svoje delo zaključuje z ugotovitvijo, da so mediji v analiziranem obdobju praviloma naklonjeno ali vsaj nevtralno poročali o homoseksualnosti, a hkrati v generalnem pozitivnem trendu v medijskih reprezentacijah ostajajo tudi nastavki za ohranjanje negativnega javnega mnenja do obravnavanega fenomena.

Na razpisu Mirovnega inštituta in Fundacije Guardian sta za dvotedenski študijski obisk pri londonskem Guardianu in drugih časopisih iz Guardianove medijske skupine izbrana Borut Mekina, novinar Večera in Matija Grah, novinar in urednik pri Sobotni prilogi Dela.