Medijsko lastništvo – Vpliv lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialističnih evropskih državah je naslov nove knjige v zbirki Media Watch, ki jo izdaja Mirovni inštitut. Avtorji knjige so Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kučić in Brankica Petković. Knjiga vsebuje regionalni pregled in poročilo o Sloveniji in je eden od rezultatov regionalnega raziskovalnega in zagovorniškega projekta, ki ga je Mirovni inštitut v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (SEENPM) vodil od julija 2003 do junija 2004. Namen projekta je bil raziskati medijsko lastništvo v državah jugovzhodne Evrope in novih članicah Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope s poudarkom na zakonskih okvirih in mehanizmih izvajanja zakonskih določil, privatizaciji, lastniški strukturi orednjih medijev in vplivu lastništva na pluralizem in neodvisnost medijev. Regionalni pregled temelji na poročilih lokalnih raziskovalcev, ki so pripravili poročila o stanju v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Kosovu, v Latviji, Litvi, Makedoniji, Moldaviji, Črni Gori, na Poljskem, v Romuniji, Srbiji, na Slovaškem in v Sloveniji.



V okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (SEENPM) in s posredovanjem Mirovnega inštituta, člana mreže SEENPM, so se v drugi polovici 2004 poklicnega usposabljanja udeležili: Petra Kern, novinarka revije Lepa in zdrava, ki je sodelovala na seminarju o poročanju o zdravju v Sarajevu; Uroš Volk, novinar Radia Slovenija, ki se je udeležil seminarja v Beogradu o poročanju o nasilju ob športnih dogodkih; Uroš Škerl, novinar Sobotne priloge Dela, ki se je udeležil delavnice o okoljskem poročanju na Hrvaškem; Erika Repovž z Dela, ki je sodelovala na seminarju o spletnih medijih in njihovi samoregulaciji v Budimpešti; Sašo Avsec, sodelavec revije Gea, ki je bil na študijskem obisku jedrske elektrarne Kozludy v Bolgariji; Polonca Korez, novinarka Radia Marš, ki se je udeležila seminarja o poročanju o izobraževanju v Tirani; Nenad Glucks, novinar Žurnala, ki je sodeloval na seminarju o poročanju o drugačnosti v Črni gori; Peter Alešnik, sodelavec Radia Študent, ki je sodeloval na seminarju o ustvarjanju in prodaji medijske blagovne znamke v Beogradu; Petra Drole, novinarka Dnevnika, ki se je udeležila seminarja o poročanju o migracijah v Ljubljani, Zoran Potić, novinar Večera, ki se je udeležil seminarja o okoljskem poročanju v Bosni in Hercegovini; Katja Šeruga, nivinarka Večera, ki se je udeležila seminarja o poročanju o političnih temah v Romuniji, in Lucija Bošnik, novinarka Financ, ki je sodelovala na seminarju o poročanju o korupciji. Maja Ogorevc, novinarka Dnevnika, pa se bo začetek decembra udeležila seminarja o poročanju o nasilju v družini, ki bo v Budimpešti.

www.mirovni-institut.si/media_ownership

Junija je Mirovni inštitut izdal knjigo v angleškem jeziku Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism (Medijsko lastništvo in njegov vpliv na neodvisnost in pluralizem medijev), ki obravnava 18 evropskih držav. Knjiga vsebuje izsledke raziskovalno-zagovorniškega projekta, ki ga je od julija 2003 do junija 2004 vodil Mirovni inštitut v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi, South East European Network for Profesionalisation of the Media (SEENPM). V projekt so bile vključene tele države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Kosovo, Latvija, Litva, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija. V vsaki državi je lokalni raziskovalec pripravil analizo stanja in jo predstavil v svojem raziskovalnem poročilu, nosilci projekta pa smo pripravili še uvodni primerjalni regionalni pregled, potek in učinke privatizacije, lastniško strukturo osrednjih medijev in vpliv vseh the dejavnikov na pluralizem in neodvisnost medijev. Knjiga je dostopna tudi na spletni strani www.mirovni-institut.si/media_ownership.



Mirovni inštitut je v okviru Mreže za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi (SEENPM) organiziral od 14. do 17. oktobra 2004 seminar za 11 novniarjev iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Romunije, Srbije in Slovenije o poročanju o migracijah v Evropsko unijo. Seminar pod naslovom »Dobrodošli v trdnjavi!« je vključeval obisk azilnega doma, schengenske meje na Obrežju, begunskega centra in centra za tujce v Postojni ter pogovor s predstavniki urada za priseljevanje Vlade Republike Slovenije. Udeleženci so spremljali tudi predavanja o migracijski politiki, delavski zakonodaji, prizadevanjih organizacij za človekove pravice v Sloveniji in o poročanju medijev v Sloveniji o prebežnikih. Pri terenskem delu in pisanju člankov ob koncu seminarja je gostujoče novinarje iz jugovzhodne Evrope vodila novinarka Dela Barbara Hočevar.



V okviru rednega sodelovanja fundacije Guardian in Centra za medijsko politiko pri Mirovnem inštitutu bo novinarka Financ Suzana Kos v začetku decembra na dvotedenskem študijskem obisku v časopisni hiši Guardian. Njen mentor bo urednik gospodarsko-finančne rubrike pri Guardianu Mark Milner.



Center za sodelovanje Vzhod-vzhod in Center za medijsko politiko Mirovnega inštituta sta v sodelovanju s Centrom za neodvisno novinarstvo iz Budimpešte 12. in 13. novembra 2004 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco Krepitev manjšin v medijih v večkulturnih družbah (Mainstreaming/Empowering Minorities in the Media in Multicultural Societies). V okviru konference je približno 30 udeležencev iz Anglije, Avstrije, Danske, Nizozemske, Švice, Madžarske, Slovaške, Srbije, Moldavije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Poljske in Slovenije razpravljalo o položaju in perspektivah manjšinskih in večjezičnih medijev ter izmenjalo izkušnje uspešnih manjšinskih medijev. Razpravljali so predvsem o dobrih modelih regulatornih in drugih mehanizmov, ki vzpodbujajo razvoj manjšinskih/večjezičnih medijev in manjšinskih vsebin v osrednjih medijih. Kritično so ovrednotili modele in oblike manjšinske medijske produkcije glede na program in produkcijske strategije.

www.coe.int/media

V Kijevu bo od 10. do 11. marca 2005 7. Evropska ministrska konferenca o medijski politiki, na kateri bodo sprejete tri resolucije in akcijski načrt. Komisija Sveta Evrope za množične medije pripravlja resolucijo o svobodi izražanja in obveščanja v kriznih obdobjih, resolucijo o kulturni raznolikosti in medijskem pluralizmu v času globalizacije, in resolucijo o človekovih pravicah in regulaciji medijev in komunikacijskih storitev v informacijski družbi. Hkrati je komisija pripravila tudi akcijski načrt v 35. točkah, kar je podlaga za uresničevanje resolucij. Hkrati je svetovalni odbor Sveta Evrope o medijski raznolikosti objavil poročilo o transnacionlani medijski koncentraciji v Evropi. To poročilo in osnutki dokumentov, ki jih pripravljajo za ministrsko konferenco so dostopni na spletnih straneh Sveta Evrope: .

Štipendijski program za doktorski študij v Romuniji

Fakulteta za novo Evropo iz Bukarešte je objavila razpis za štipendije za doktorski študij humanistike in družbenih ved v študijskem letu 2005/2006. Štipendijski program vključuje mesečno štipendijo v višini 460 evrov v trajanju desetih mesecev in štipendijo v višini 2,560 evrov za enomesečni študijski obisk v tretji državi. Razpis je odprt za študente iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Moldavije, Srbije in Črne gore, Slovenije in Turčije. Več informacij: library.nec.ro/regional.

Poročilo Evropske komisije o programskih kvotah evropskih del

Evropska komisija je objavila šesto poročilo o uresničevanju 4. in 5. člena direktive o televiziji brez meja za obdobje 2001-2002. Poročilo vključuje le 15 »starih« držav članic Evropske unije in vsebuje statistične podatke in analize uresničevanja programskih kvot za predvajanje evropskih del in za predvajanje del neodvisnih producentov na televizijah v državah članicah. Skupno število obravnavanih televizijskih kanalov je bilo 472 za leto 2001 in 503 za leto 2002. Po tem je število televizijskih kanalov v 15 državah članicah Evropske unije še naraslo in je v začetku leta 2003 doseglo številko 880. Poročilo št. 11945/04 je dostopno na spletnih straneh Evropske komisije. europa.eu.int/prelex.