N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
uvodnik
mediji, javno, zasebno
rtv - programi posebnega pomena
novinarska stavka
parlamentarne volitve in mediji
medijski pregled
enakost spolov
podoba sčg v osrednjem časniku
mediji v svetu
šport in mediji
mediji, jezik, ideologija
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
fotografija
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje 2000 / jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Medijska odzivnost in politična agenda kažeta, da je je politika enakih možnosti pogosto zgolj dekoracija obstoječe politične kulture.

Politika enakih možnosti žensk in moških v slovenskem političnem prostoru ni novost, pa vendar ne predstavlja javno odmevne teme. Na to kažeta tako medijska odzivnost kot politična agenda, kjer je politika enakih možnosti pogosto zgolj dekoracija obstoječe politične kulture. Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije (z 42 glasovi za in 3 vzdržanimi) sprejel na seji 21. junija 2002 brez velikih nasprotovanj takratnih opozicijskih kot tudi koalicijskih strank, ni doživel velike medijske publicitete. Pogosta vprašanja in polemike, zakaj je politična participacija žensk sploh pomembna in zakaj žensk ni v politiki ter kakšne spremembe bo oz. bi prinesel večji delež žensk v politiko, postanejo predmet (ne)političnih razmišljanj ob različnih družbenih in političnih dogajanjih, kot so vstop Slovenije v Evropsko unijo, volitve (tako lokalne, zlasti pa parlamentarne volitve ter volitve v evropski parlament) ipd. V pričujočem prispevku se osredotočava zlasti na analizo razprav v Državnem zboru in izbranih delovnih telesih ob sprejemanju zakona o enakih možnostih žensk in moških (v nadaljevanju ZEMŽM) ter medijsko (ne)pokritost. V medijih smo lahko zasledili le malo prispevkov – in še ti so večinoma na kratko obveščali, da je bil sprejet nov zakon. Analiza stališč različnih političnih strank in delovnih teles DZ ob sprejemanju ZEMŽM ponovno odpira tako politična kot družbena vprašanja o odnosu med spoloma v javni kot tudi privatni sferi ter kaže na (ne)pripravljenost vključevanja politik enakih možnosti v slovenski politični prostor.

Ožji politični okvir ZEMŽM
Zakon o enakih možnostih žensk in moških je rezultat delovanja različnih političnih akterjev, tako vladnih kot nevladnih in temelji na različnih mednarodnih deklaracijah in dokumentih Evropske unije. Avtor ZEMŽM je vladni Urad za enake možnosti, ki je v pripravljani fazi zakona sodeloval tako z ministrstvi,1 vladnimi institucijami,2 nevladnimi organizacijami,3 sindikati, poslankami in strokovnjakinjami za področje enakosti spolov. Dokumenti in deklaracije, ki predstavljajo podlago ZEMŽM so: Amsterdamska pogodba (1997), Program Skupnosti okvirne strategije za enakost spolov za obdobje 2001-2005, Pekinška deklaracija (1995) in Izhodišča za ukrepanje. Urad za enake možnosti je imel pomembno vlogo pri predstavitvi in promoviranju politike enakih možnosti v Državnem zboru. Na seji Državnega zbora RS 20. junija 2002 se je 18. točka dnevnega reda glasila Obravnava predloga Zakona o enakih možnostih žensk in moških – hitri postopek, kjer je Mira Olup Umek (takratna direktorica Urada za enake možnosti) v svojem govoru poudarila pomembnost sprejetja tega zakona: prvič, zaradi uskladitve pravnega reda z Evropsko unijo in drugič, zaradi neenakosti med spoloma na vseh ravneh življenja. S sprejetjem ZEMŽM se bo v Sloveniji »zakonsko urejala problematika enakih možnosti žensk in moških na evropsko primerljiv način« (Olup Umek, seja DZ RS, 20.6.2002) (op.a). Kaj to pomeni? Prvič, da obstajajo pravne regulative za zagotavljanje in uresničevanje enakih možnosti žensk in moških v družbi, zlasti v javni sferi v Sloveniji, tj. sferi dela in politike. ZEMŽM je krovni zakon in deluje kot pravna in zakonska podlaga politik enakih možnosti. Kot primer naj navedeva, da je 24. septembra 2004 stopila v veljavo Uredba o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov, ki temelji na ZEMŽM. Uredba pravno narekuje, da zastopanost enega spola ne sme biti manjša od 40 %. In drugič, v Državnem zboru RS se je ZEMŽM pojavil v okviru pristopnih zahtev in priporočil Evropske unije, kar je časovno pripomoglo pri samem sprejemanju zakona in kar je pri poslancih naletelo na kritičen odmev v smislu, le kakšne pa so bile razmere pri nas, da je potrebno sprejeti evropski zakon? Slednje se pogosto pojavlja v kontekstu razmišljanja, da 14. člen Ustave RS zagotavlja enakost pred zakonom4 in zato ne potrebujemo še dodatnega zakona, ki bo urejal enakost med moškimi in ženskami. Številne študije in analize opozarjajo na velike razlike med enakostjo med spoloma de iure in de facto. Zato je ZEMŽM eden izmed pravnih korakov, ki bo dolgoročno prispeval tudi k zagotavljanju enakih možnosti de facto.

ZEMŽM kvote
Poleg evropskega značaja ZEMŽM in prevpraševanj o pomembnosti tega zakona se je zlasti pri poslancih DZ pojavila asociacija ZEMŽM s kvotami. Odklonilni odnos do kvot poslanci utemeljujejo s tem, da je potrebno enakost zagotoviti z vzgojo in izobraževanjem, z dolgoročnimi načrti in analizami, ne pa zgolj z zakoni, še posebej pa ne s kvotami. Tako sta Janez Drobnič (NSi) in Rudolf Petan (SDS) kvote označila kot »podcenjevanje« in kot »stihijsko« reševanje problema. Zlasti slednji vidi enake možnosti žensk in moških kot nekaj, kar je potrebno »reševati bolj življenjsko« in ne »stihijsko« (Petan, seja DZ RS 21. 6. 2002). Zanimivo je, da se ZEMŽM pogosto razume kot ženski zakon, ki bo ženskam prinesel zakonsko upravičeno večjo udeležbo v politiki in poklicih, ki so bolj v t.i. moški domeni. Valentin Pohorec (DeSUS) je tako svoj nagovor v DZ končal z mislijo: »(…) sodimo, da je vendar potreben, da bi te enake možnosti našim boljšim polovicam zagotavljali« (Pohorec, seja DZ RS, 21. 6. 2002). Medtem ko se je Janez Drobnič vprašal, kaj pa se bo zgodilo s tistimi poklici, ki veljajo za feminizirane poklice in kot primer navedel Urad za enake možnosti, kjer so vse zaposlene ženske, kar pa po njegovem mnenju predstavlja Urad kot »antiagens« politike enakih možnosti. V tem kontekstu velja spomniti na številne okrogle mize, srečanja, seminarje, forume, katerih glavna tema so bile politike enakih možnosti in kjer zlasti poslancev DZ RS ni bilo videti. Tudi Igor Štemberger (SMS) je poudaril, da moramo enake možnosti zagotavljati ne le z zakoni, temveč predvsem z vzgojo in izobraževanjem. Hkrati pa je izpostavil, da je žalostno dejstvo, da ta zakon vsebuje tudi člen5 o vključevanju enakosti in enakih možnosti žensk in moških v sistem izobraževanja, saj »bi to vendar moralo biti samoumevno« (Štemberger, seja DZ RS 20. 6 .2002). Tudi Rudolf Petan (SDS) je poudaril, da ko bodo enake možnosti presegle meje zakona in se udejanjile na vseh ravneh življenja, zakon ne bo več potreben, saj bodo enake možnosti samoumevne. »Prepričani smo in želimo, da bi to enakopravnost izpeljali do konca. In pa, da bi enakopravnost ne bi bilo treba uzakonjati in govoriti o zakonu. Kajti takrat, ko bo ta enakopravnost dejansko zaživela, potem o tem ne bo treba govoriti« (Petan, seja DZ RS, 21. 6. 2002). Namreč, ko se bo politika enakih možnosti integrirala v vse pore družbenega in političnega življenja ter tako postala samoumevna dimenzija našega vsakdana, potem o enakosti in enakih možnostih žensk in moških, ne bo potrebno več govoriti, kaj šele razmišljati o tem. In zlasti samoumevnost je lahko krinka za diskriminacijo in temelj za nedelovanje.

Večna dilema: družba/zakon vs. narava
Enake možnosti so navkljub ZEMŽM le iluzija, saj – kot je poudaril Igor Štemberger (SMS) – »popolne enakosti med spoloma prav gotovo ne bomo dosegli, že zaradi bioloških razlik med spoloma ne« (Štemberger, seja DZ RS, 21. 6. 2002). Biološke razlike med moškimi in ženskami je izpostavil tudi Valentin Pohorec (DeSUS), saj »življenje (…) jim daje celo več dolžnosti, kot nam moškim, predvsem pri izvajanju njihovega največjega poslanstva: rojevanja otrok, biti mati, skrbnik družine in podobno« (Pohorec, seja DZ RS, 21. 6. 2002). Janez Drobnič (NSi) je tudi na seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide posebej izpostavil, da »glede na to, da po fizičnih sposobnostih nismo enaki, pa mislim moški in ženske, nekje so ženske boljše, nekje so moški. Mislim, da je prav, da je v naravnem svetu tudi tako. (…) Potem potekajo nekatere evidentne razlike v izplačilih« (Drobnič, seja ODZRSZDDSPI 11. 6. 2002). Tudi Majda Zupan (NSi) je na seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko opozorila, »da so plače za enako delo za ženske na marsikaterih področjih kar precej nižje« (Zupan, seja ODZRSNP, 18. 6. 2002). Zanimivo je, da se vsi zavedamo razlik med osebnimi dohodki, da se izpostavlja probleme pokojninske reforme (ki je diskriminatorna za ženske), a vendar se postavlja vprašanje, zakaj se na teh področjih nič ne spremeni? Obenem pa denimo Maksimiljan Lavrinc (LDS) dodaja še, da »enaki praktično ne moremo biti, ker imamo drugačne funkcije v življenju« (Lavrinc, seja ODZRSNP, 18. 6. 2002). Ob tem je potrebno poudariti, da je sklicevanje na biološke razlike med spoloma zelo značilno v javnem diskurzu, pri čemer pa se pozablja, da politike enakih možnosti žensk in moških ne zanikajo obstoja bioloških razlik, vendar izpostavljajo, da le-te ne bi smele biti razlog za diskriminacijo. Temelj spolne diskriminacije so družbeno in politično ustvarjene razlike med moškimi in ženskami. Politiko enakih možnosti Vlasta Jalušič in Milica G. Antić (2001: 15-16) opredelita kot »(…) politiko ali prizadevanje za uvedbo ukrepov, ki lahko zmanjšujejo strukturno pogojeno diskriminacijo kake socialne skupine – v našem primeru žensk; nanaša se lahko na različna področja – na področje dela, javne in poltične participacije, izobraževanja; spremeniti poskuša neustrezno zakonodajo, ki vsebuje elemente institucionalne in strukturne diskriminacije - v našem primeru predvsem na področju participacije in prisotnosti v politiki«. Politike enakih možnosti, konkretno v primeru ZEMŽM, ne težijo k ukinjanju bioloških razlik med spoloma, temveč je glavni cilj tega zakona v enakih možnostih za ženske in moške v javni sferi, sferi dela in politke, tj. zagotoviti enake začetne pozicije moških in žensk.

Zastopanost žensk v politiki
V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi pozitivne ukrepe, med katere sodijo kvote, katerih namen je v zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških, ne pa v »funkciji vzpostavitve razlik« (Širca, seja DZ RS, 20. 6. 2002). Namreč, kot so poudarjale zlasti poslanke DZ RS, je potrebna kritična masa, to pa je tridesetodstotna zastopanost enega spola, da bi le ta lahko dosegel določene spremembe. Majda Potrata (ZLSD) je tako opozorila »da je vsaj tretjinska zastopanost žensk na vseh ravneh odločanja nujna, da bi se zaznal njihov vpliv na odločitve« (Potrata, seja DZ RS, 21. 6. 2002). Hkrati pa je tipično ogrožanje povečevanja števila žensk v politiki izrazil Mario Gasparini na seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, češ »mislim, če pridete do 50 odstotkov, mislim, je dosti, le da ne boste šli preko« (Gasparini, seja ODZRSZDDSPI 11. 6. 2002). Čeprav je opombi sledil smeh, je v njej nekaj strahu in tesnobe, da bi ukrepi politik enakih možnosti privedli do prevlade žensk. Opozoriti velja tudi na uporabo slovenskega jezika, predvsem v luči senizibilnosti uporabe ženskega spola v govorni ali pisni obliki. Na primer Gasparini govori o odstotku žensk, pa vendarle uporabi moško obliko (»ne boste šli preko«). Prisotnost oziroma bolje, neprisotnost žensk v politiki - tako na lokalni kot na državni ravni - pomeni tudi odpiranje vprašanj z druge perspektive in določenih tem, ki so lahko, ni pa nujno, zgolj ženske teme, hkrati pa pomeni udeležbo obeh spolov v politiki. »Ne-participacija žensk v institucionalni politiki in njihova neprisotnost v vrhovih državne oblasti in političnih strank sta po eni strani rezultat odsotnosti strategij, po drugi strani pa tudi omogočata situacijo, v kateri se spolna enakost ne postavlja kot problem, saj ohranjata status quo, v katerem ni mogoče postavljati novih vprašanj« (Jalušič, Antić, 2001: 49). Ob tem je zanimivo razmišljanje Igorja Štembergerja (SMS), ki je poudaril, da je »žalostno pri tem zakonu, da tak zakon pravzaprav sploh potrebujemo, kljub vsem opazkam, da s tem zakonom ženske obravnavamo nekako kot neke vrste ogrožene živalske vrste« (Štemberger, seja DZ RS, 20. 6. 2002). Zakonsko urejeno uravnoteženo zastopanost moških kot žensk v javni sferi se seveda lahko interpretira tudi kot zaščita pod-reprezentiranega spola v kontekstu zaščite ogroženih živalskih vrst. Vendar je glavni namen in cilj politik enakih možnosti žensk in moških vpeljava dimenzije spola, ki se ukvarja tako s feminizacijo kot maskulinizacijo določenih domen družbenega in političnega življenja ter tako na zakonski ravni zagotavlja uravnoteženo zastopanost žensk in moških v javni sferi. Ob razmišljanjih, kaj bo večja pristonost žensk prinesla v politiko, se pogosto pozornost preusmerja na t.i. ženske značilnosti in lastnosti, ki bodo v politiko prinesle nov in bolj prijazen odnos. Drugačnost, ki bo prišla skupaj z ženskami v politiko, je bila tudi ena od tem v debatah ob sprejemu ZEMŽM v državnem zboru. Majda Širca (LDS) je tako poudarila, da »kdor dobro opazuje, lahko tudi potrdi, da prinašamo v organe na mesta odločanja več racionalnosti, mogoče celo večjo stopnjo odgovornosti, manj narcisizma, celo manj egoizma in večkrat sicer hitro izsmejane odgovornosti« (Širca, seja DZ RS, 20.6.2002). Nedvomno bi večji delež žensk v politiki odprl nove dimenzije določenih vprašanj, nova vprašanja v že obstoječih političnih temah ali morda celo povsem nove politične teme, vendar moramo biti pri tem skrajno pazljivi, saj vstop večjega števila žensk v politiko samo po sebi tega še ne zagotavlja. Zakon o enakih možnostih žensk in moških vključuje tudi zagovornico/zagovornika enakih možnosti obeh spolov. Zakon določa postopek obravnave domnevnega neenakega obravnavanja spolov, ki ga bo vodil/a zagovornik/zagovornica enakih možnosti žensk in moških, zaposlen/a na Uradu za enake možnosti. Institut zagovornika/zagovornice je v veljavi že od leta 2003, vendar je na tej točki Urad za enake možnosti izdal promocijski material, ki preferira en spol, in sicer ženski spol. To je zgolj dokaz, kolikšno mero pozornosti zahteva izvajanje ukrepov spodbujanja enakih možnosti med spoloma in koliko časa bo potrebno, da se bodo ustaljeni vzorci (morda) spremenili in ob tem ne postali samoumevni.

Sklep
Zakonska in načelna enakost med spoloma, načelna podpora politične participacije žensk, načelna pravica do aktivnega državljanstva so optimistični poskusi uresničevanja enakih možnosti med spoloma, vendar realnost še vedno kaže, da pri konkretnih pobudah ni sodelovanja. Spremembe – vstop Slovenije v Evropsko unijo – prav na tem področju prinaša veliko novosti in dejanske ukrepe na področju pozitivne diskriminacije oziroma uvedbe ukrepov, ki bodo spodbujali zagotavljanje enakih možnosti obeh spolov. Prvi rezultat je viden že ob uvedbi kvot na parlamentarnih volitvah za evropske poslance in poslanke. Vsekakor je pomembno, da se je odprla javna politična debata o povečanju politične participacije žensk in o uveljavljanju politik enakih možnosti. Kljub vsemu pa je pomembno obdržati tudi tiste ukrepe/politike, ki jih ima Slovenija in so korak pred evropskimi politikami (npr. na področju družinske politike). Optimizem vnaša predvsem dejstvo, da je ZEMŽM eden izmed pravnih korakov in da se je o zagotavljanju enakih možnosti resno šele pričelo diskutirati. Perspektiva za oblikovanje enakih možnosti, ki bi presegla načelne debate o zastopanosti žensk v politiki, je v združevanju in krepitvi obstoječih pluralnih strategij političnega delovanja na različnih ravneh.

1 Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
2 Služba Vlade za zakonodajo.
3 Center nevladnih organizacij Slovenije – CNVOS, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS za ženske in otroke - žrtve nasilja.
4 14. člen Ustave RS (enakost pred zakonom): „V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«
5 ZEMŽM - 12. člen (posebna vloga vzgoje, izobraževanja in usposabljanja):
  1. Izobraževanje za enakost spolov je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja ter poklicnega usposabljanja, ki med drugim vključuje pripravo obeh spolov za aktivno in enako sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja.
  2. Ministrstvi, pristojni za šolstvo in delo ter drugi nosilci pristojnosti na področju vzgoje in izobraževanja ter poklicnega usposabljanja zagotavljajo enako obravnavanje spolov, zlasti pri pripravi, sprejemanju in izvajanju javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma poklicnega usposabljanja, pri potrjevanju učbenikov in učil, ter pri uvajanju organizacijskih novosti in spreminjanju pedagoških oziroma andragoških metod, ter vsak v okviru svojih pristojnosti vzpostavijo ustrezen sistem ukrepov za odpravo ugotovljenih oblik neenakega obravnavanja spolov.


Viri in literatura:
Gender Equality. Community Framework Strategy on Gender Equality (2001-2005). Retrieved June 4, 2004, from europa.en.int/comm/employment_social/equ-opp/strategy_en.html.
JALUŠIČ, Vlasta, ANTIĆ, G. Milica (2001): Ženske – politike – možnosti. Perspektive politike enakih možnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Mirovni inštitut, Ljubljana.
Predlog Zakona o enakih možnostih žensk in moških, www.uem-rs.si/slo/zakon_em.htm.
Predlog Zakona o enakih možnostih žensk in moških, hitri postopek. Obravnava na 26. izredni seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko, 18. junij 2002.
Predlog Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Obravnava na 21. seji Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, 11. junij 2002. 17. redna seja Državnega zbora. 2002. Ljubljana: Državni zbor (20. in 21.6.2002)
Treaty of Amsterdam Amending the Treaty on European Union, The Treaties Establishing the European Communities and Related Acts. Official Journal, C340, 10 November 1997. 04.06.2004, europa.eu.int/eur-lex/en/treaties/dat/amsterdam.html.
USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, 12.10.2004, www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava.html.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Aleksandra Banjanac-Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Aleksandra Banjanac-Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Aleksandra Banjanac-Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Aleksandra Banjanac-Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
medijski trg
Medijska preža
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Aleksandra Banjanac-Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Aleksandra Banjanac-Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Aleksandra Banjanac-Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko