N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
uvodnik
medijski trg
medijska politika
po referendumu
media watch
samoregulacija
dostop do informacij javnega značaja
hramba telekomunikacijskih podatkov
položaj novinarjev
mediji v svetu
dokumentarni film
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Dokumentarci, kakršna sta Orwell se obrača v grobu in Outfoxed, ne najdejo distribucije pri velikih studiih. Slednji so seveda v lasti organizacij, ki jih filma kritizirata.
"O svoji deželi zmotno razmišljamo kot o demokraciji, dejansko pa se je razvila v mediokracijo, v kateri so mediji, ki naj bi zavirali politično zlorabljanje, udeleženi v političnem zlorabljanju."
Danny Schechter, nekdanji producent informativnih oddaj pri mrežah CNN in ABC

"Te komercialne entitete zdaj tekmujejo z vlado za avtoriteto nad našimi življenji. Niso zdrava protiutež vladi. So enako velike ali še večje od vlade in tesno sodelujejo z njo."
Mark Crispin Miller, profesor medijskih študij pri Newyorški univerzi

"Danes so mediji največja posebna interesna skupina v Washingtonu. Ne samo da dajejo denar, lobirajo in počnejo še vse drugo, kar industrije in podjetja počnejo v Washingtonu, temveč tudi odločajo, ali se bo politikova goflja pojavila na zaslonu. To je prava moč. Največja moč v politični sferi je nadzor nad tem, kako ljudje zaznavajo."
Charles Lewis, nekdanji producent oddaje "60 Minutes" pri mreži CBS in ustanovitelj organizacije Center for Public Integrity1

S temi citati filmar Robert Kane Pappas začne dokumentarec Orwell se obrača v grobu,2 slabi dve uri dolg razmislek o vlogi medijev pri osmišljanju političnega sistema, predvsem v ZDA. Pappas v dokumentarcu kombinira odlomke iz pogovorov s strokovnjaki za medije, (nekdanjimi) zaposlenimi v medijskih podjetjih, politiki itd. z arhivskim gradivom iz poročanja velikih televizijskih mrež, vsebinske sklope pa uvaja z odlomki iz Orwellove knjige 1984. Tako vleče vzporednice med delovanjem medijev v sodobnem, domnevno demokratičnem političnem sistemu in delovanjem Ministrstva za resnico v totalitarnem sistemu, kakršnega riše Orwell v svojem antiutopičnem romanu.

Winston Smith, tragični junak knjige 1984, je v službi na Ministrstvu resnice, katerega naloga je, da prilagaja javno zaznavo tega, kar je in je bilo resnično, potrebam vladajoče elite. Z drugimi besedami, da z določenimi posegi preoblikuje dejstveno resnico v njeno polarno nasprotje in tako ustvarja namišljeno življenjsko okolje, ki opravičuje vladavino zatiralske nomenklature. S tem je Orwell zadel srčiko totalitarizma. Javnost mora ponotranjiti totalitarni nauk, tako da v državljanovem mišljenju zmanjka prostora za pomisleke. Temeljni pogoj za uspešno manipulacijo je, da se ljudje ne zavedajo, da kdo manipulira z njimi, ali enostavneje - če ti lažejo, tega ne smeš vedeti. Pappas se v dokumentarcu sprašuje, kako laži v deklarativno demokratičnem političnem procesu postajajo ustaljene resnice. Glede na to, da so mediji glavni vmesnik med volivci in početjem njihovih "zastopnikov", se mora fabrikacija vladajočim prijaznih informacij nujno odvijati prav na medijskem področju.

Navzkrižno lastništvo in navzkrižja interesov
Dokumentarna pripoved o navezi med mediji in politiko v ZDA se začne s t. i. "mitom o deregulaciji". Na koncu predsedovanja Ronalda Reagana je v ZDA pod krinko medijske deregulacije veljalo količinsko več medijske zakonodaje kot pred nastopom te administracije leta 1980, le da so na novo sprejeti zakoni močno zrahljali prej dokaj stroga pravila o koncentraciji lastništva in navzkrižnem lastništvu. Zdaj je, na primer, News Corp., gigant v lasti Ruperta Murdocha, samo v New Yorku lastnik časopisa New York Post in dveh televizijskih postaj. Medijsko lastništvo, razlaga Aurora Wallace, profesorica komunikologije na Newyorški univerzi, je vprašanje, ki zadeva sámo demokracijo, saj smo s koncentracijo lastništva vse bolj izpostavljeni zgolj nazorom lastnikov medijev, ki jih spremljamo.

Poleg vse bolj monolitne ideologije, ki veje iz štabov medijskih hiš, so problematična tudi navzkrižja njihovih poslovnih interesov ter interesov (ne)obveščene javnosti. Kako naj bo, na primer, gledalec mreže NBC prepričan, da dobiva nepristranske informacije o jedrski energiji ali vojaški industriji, ko pa se lastnica informativnega programa, multinacionalka General Electric, ukvarja z obojim? Televizijski mreži NBC tudi ni mogoče zaupati, da bo kvalitetno poročala o izvažanju delovnih mest v toplejše in cenejše kraje, izkoriščanju lukenj, ki jih korporacijam pušča davčna zakonodaja, ali onesnaževanju okolja, saj je, tako pravi Bernie Sanders, neodvisni kongresnik iz Vermonta, družba General Electric kriva vsega naštetega.

V navzkrižja interesov se ne zapletajo samo medijska podjetja, temveč tudi pristojni za regulacijo medijev. Glavni regulativni organ za medijsko lastništvo in medijske vsebine v ZDA je Zvezna komisija za komunikacije oz. FCC.3 Zgoraj citirani Charles Lewis v dokumentarcu postreže s podatkom, da so medijske družbe med leti 1997 in 2000 plačale uslužbencem FCC 1400 različnih potovanj, kongresnikom pa 315. Robert W. McChesney, ustanovitelj organizacije Free Press, trdi, da skoraj vsi zvezni medijski regulatorji po končanih mandatih nastopijo službe v medijskih podjetjih, ki so jih prej regulirali "v interesu javnosti". Ena od posledic takšnega stanja je bil, na primer, leta 1996 sprejeti zakon o telekomunikacijah, s katerim so televizijske družbe v ZDA brezplačno dobile dodatne frekvence v vrednosti 70 milijard dolarjev, pri tem pa zakon ni zahteval, da bi morale kateri koli del na novo pridobljenega frekvenčnega spektra uporabljati za brezplačne televizijske storitve.

"Spektakel, šopirjenje in preseravanje"
S kakšnimi protiuslugami se medijske družbe oddolžijo svojim dobrotnikom? Pappas zabeleži nekaj ugotovitev o splošnih trendih, ki jih odraža poročanje pri velikih medijskih hišah.

Robert W. McChesney opaža vse več zanašanja na uradne in strokovne vire. Da bi se uredništva izognila očitkom o zanemarjanju pomembnih zgodb in/ali poročanju o nepomembnih, se zatekajo po informacije k uveljavljenim strokovnjakom in predstavnikom uradnih organov, ki jim lahko povedo, "kaj se dogaja".

Lep primer takšnega pristopa je zgodba o divjem črtanju volivcev z volilnih seznamov na Floridi med volitvami leta 2000. Florida je plačala podjetju Database Technologies štiri milijone dolarjev za izdelavo seznama nekdanjih prestopnikov, ki se potem ne bi smeli udeležiti volitev. Naročena storitev naj bi vključevala tudi preverbo točnosti seznama 57.000 domnevnih nekdanjih prestopnikov, ki jih je podjetju Database Technologies posredovala država. Raziskovalni novinar Greg Palast je odkril, da je pisarna Katherine Harris, takratne floridske državne sekretarke in hkrati voditeljice Busheve predvolilne kampanje, opremila naročilo z na roko napisanim navodilom, češ da tega konkretnega seznama ni treba preverjati. Statistično gledano, trdi Palast, je za enega od dvajsetih ljudi na seznamu verjetno, da je zagrešil kak zločin, a mnogo bolj zgovoren podatek je, da je bilo 54 odstotkov ljudi na seznamu temnopoltih - ob tem, da črnci v ZDA večinoma volijo demokrate. Potem ko je Palast prvič poročal o tem, je prejel klic s programa CBS News. Njegovi poklicni kolegi so hoteli vedeti, koliko je na stvari, ker da jih zgodba zanima. Palast jim jo je rade volje prepustil. Ko CBS News nekaj dni ni poročal o domnevnih nepravilnostih v zvezi z volilnimi seznami, je Palast telefoniral pristojnim producentom in jih povprašal, kaj se dogaja. Pojasnili so mu, da so zadevo preverili pri uradu guvernerja Floride Jeba Busha - z drugimi besedami, potrditev, da se je zgodil zločin, so poiskali pri enem glavnih osumljencev -, kjer da so vse skupaj zanikali. Zato je program CBS News opustil poročanje o tej zgodbi.

Bernie Sanders govori o pomembnih, za javnost usodnih vprašanjih, ki jih veliki mediji najpogosteje gladko spregledajo. Sprašuje, zakaj povprečni Američan ob vsej čudoviti novi tehnologiji, globalizaciji, svobodni trgovini in napredku v izobraževanju dela dlje in za nižjo plačo kot pred 25 leti. Problematična je tudi moralnost dejstva, pravi Sanders, da ima najbogatejši odstotek Američanov v seštevku še vedno več premoženja kot - zopet v seštevku - najrevnejših 95 odstotkov. Ekonomist z univerze Princeton Paul Krugman je za New York Times napisal uvodnik, v katerem obravnava skrajno neenako rast prihodkov družin iz najbogatejšega odstotka prebivalstva ZDA ter družin s povprečnimi prihodki. Prvim so prihodki med letoma 1979 zrasli za 140 odstotkov, drugim pa za 9 odstotkov. Krugman je v istem uvodniku zapisal: "Iz izkušenj vem, da že omemba porazdelitve prihodka povzroči jezne obtožbe o razrednem boju."

Robert W. McChesney primerja odnos medijev do moči korporacij - torej do moči bogatih - z odnosom, ki so ga imeli sovjetski mediji do komunizma. Pravda je, na primer, lahko okrcala kakega komisarja, ki ni izpolnil kvote za proizvodnjo traktorjev, upravičenost samega političnega sistema pa je bila nedotakljiva. Podobno veliki mediji tu in tam poročajo o mahinacijah pokvarjenih poslovnežev, širše problematike zakonodaje, ki daje korporacijam možnosti za plenilsko obnašanje in brezobzirnost do lastnih zaposlenih, pa se ne dotaknejo, saj so ustvarjalci informativnih vsebin vezani na sila omejen, kapitalizmu prijazen miselni okvir.

Poročila so tako polna dolgoročno nepomembnih zgodb, na primer Clintonove zakonske nezvestobe, ki jih je mogoče obravnavati spektakularno in senzacionalistično, a hkrati zamegljujejo javno zavest o dejanski gospodarski in politični klimi. Pappas v dokumentarcu najde vzporednico med takim zamegljevanjem ter eno od dejavnosti Ministrstva resnice iz romana 1984. Ministrstvo je bilo med drugim zadolženo za potvarjanje zapisov o preteklosti, tako da trditve, ki bi nasprotovale partijski liniji, ne bi imele nobene referenčne opore. Pohabljanje spomina je bistven element onesveščanja javnosti o svetu, v katerem živi.

V medijskem okolju, ki je - vsaj v okviru ZDA - postalo le relativistična medigra med službami za odnose z javnostmi, v katerem je medijska pokrajina, kot pravi Mark Crispin Miller, zgolj "spektakel, šopirjenje in preseravanje", javnost ni dovolj obveščena o nevarnostih, ki pretijo njenim interesom, da bi se mogla odgovorno obnašati v demokratičnih političnih procesih. Ustrezen primer iz prakse je vojna v Iraku. Le v medijskem okolju, ki je z diskusijami zvesto sledilo republikanskemu upravičevanju posega v Iraku, je bilo mogoče najprej pozabiti na Osamo bin Ladna in se osredotočiti na Sadama Huseina, nasesti popolnoma izmišljenim trditvam o povezanosti Huseina z 11. septembrom, nasesti trditvam o iraškem orožju in se potem, ko le-tega ni in ni bilo na spregled, sprijazniti s trditvijo, da je šlo vseskozi le za vzpostavitev demokracije v Iraku.

Prelisičeni
Dokumentarec Prelisičeni4 režiserja Roberta Greenwalda je študija primera informativnega programa Fox News, ki s svojim početjem daleč prednjači v vsem, kar obravnava dokumentarec Orwell se obrača v grobu. Dokumetarec ima podnaslov Vojna Ruperta Murdocha proti novinarstvu5 in orisuje propagandne tehnike, ki jih uporabljajo ustvarjalci oddaj na programu Fox News. Med strokovnjaki, ki se pojavljajo v filmu, najdemo nekaj znanih obrazov iz Pappasovega dokumentarca, na primer Roberta W. McChesneyja in Bernieja Sandersa, vključenih pa je tudi veliko intervjujev z nekdanjimi Foxovimi uslužbenci, od katerih nekateri privolijo v pogovor zgolj po telefonu in z elektronsko popačenimi glasovi.

Zgodba o programu Fox News se začne leta 1985, ko je Rupert Murdoch, zagnan desničar in takrat že medijski mogotec (trenutno imajo njegovi mediji po svetu 4,7 milijarde odjemalcev), kupil washingtonsko televizijsko postajo WTTG 5. Ker je postaja delovala dokaj uspešno, pripoveduje Frank O'Donnell, nekdanji producent poročil na Fox News, ji je bilo vsaj prva tri leta, ko je bil Murdoch že lastnik, dovoljeno poročati brez vmešavanja. Prvi primer lastniškega vpletanja se je zgodil med republikansko konvencijo leta 1988, ko je nek Murdochov "aparatčik" poslal direktivo, naj začne informativni program nemudoma prenašati posvetilo Ronaldu Reaganu, ki so ga predvajali na konvenciji. Murdoch je bil namreč velik Reaganov oboževalec in simpatizer skupine republikancev, ki je takrat sedela v Beli hiši. Zaposleni, pravi O'Donnell, so bili povsem osupli, saj jim je bilo od zgoraj neposredno ukazano, naj v informativnem terminu predvajajo desničarsko republikansko propagando. Nekdanja Foxova producentka Diana Winthrop trdi, da so odtlej navodila, o čem naj se poroča, sledila "kulturnim" smernicam - Murdochu ni bilo všeč, če se je preveč poročalo o rasnih vprašanjih, vprašanjih spolne usmerjenosti ali o aidsu. Poleg tega je menda iz dna srca sovražil Kennedyjeve, posebno Teda Kennedyja, ki je bil kot kongresnik njegov dolgoletni nasprotnik. Tako je Murdoch nekoč ukazal uvrstitev ponovitve dolgega prispevka o nesreči na Chappaquiddicku6 v oddajo o aktualnih zadevah, čeprav zgodba s slednjimi ni imela nobene zveze.

Postaja se je leta 1996 preoblikovala v izključno informativno postajo, Murdoch pa je za njenega direktorja imenoval Rogerja Ailesa, medijskega stratega v predvolilnih kampanjah Richarda Nixona, Ronalda Reagana in Georgea Busha st. Ailes je na tiskovni konferenci ob zagonu programa napovedal, da "bomo ponovno uvedli objektivnost" na tista področja poročanja, na katerih naj bi je manjkalo. Slogan "pošteno in uravnoteženo"7 je zdaj uradni zaščitni znak poročanja na Foxu. In kako si pošteno in uravnoteženo poročanje predstavljata Murdoch in Ailes? Nekdanji zaposleni na Foxu govorijo o rednih dopisih, ki jih vodstvo mreže posreduje uredništvom in v katerih so izrecna navodila o tem, o čem in kako naj se poroča. "Program Fox je eliminiral novinarstvo," trdi Robert W. McChesney. "Rupert Murdoch prezira novinarstvo," pravi David Brock iz organizacije Media Matters. Dejstvo je, da velik del programa Fox News sestavljajo mnenjske, komentatorske oddaje, kakršne so "The O'Reilly Factor", "Special Report with Brit Hume" ter "Hannity & Colmes", pa tudi njihovo poročanje o novicah, trdi Jeff Cohen iz organizacije Fairness and Accuracy in Reporting, je težko ločiti od komentarjev, ker je oboje povsem pomešano.

Posredovanje novic na programu Fox News je postalo naravnost zloglasno zaradi silno pogoste uporabe fraz v slogu "govori se" ali "pravijo, da". Raba takih fraz je namreč orodje za vnašanje lastnega mnenja v poročanje pod pretvezo, da gre za navajanje dejanskih neimenovanih virov.

Film postavi trditev, da na Foxu tudi napadajo značaje javnih oseb, ki niso po volji Murdochu in Ailesu. Konkretno obravnava primer svetovalca za protiterorizem v Bushevi administraciji Richarda Clarka, ki je izjavil, da je na prošnjo administracije odobril prevoz članov družine Bin Laden iz ZDA po napadih 11. septembra 2001. Poročevalci na Fox News so ga potem začeli uniformno obtoževati, češ da se je s priznanjem v resnici prilizoval demokratom (glede na to, da Clintonove administracije ni obtožil zanemarjanja teroristične nevarnosti) in da je hotel zgolj promovirati svojo knjigo Against All Enemies.

Program Fox News se javnosti predstavlja kot informativni program, na katerem naj bi bila enako zastopana "konservativna" in "liberalna" stališča. Frank O'Donnell pravi, da gre za načrtno neizenačenost moči in opozarja na primer komentatorskega para, ki ga sestavljata Sean Hannity in Alan Colmes. Hannity, konservativec, je po O'Donnellovih besedah čeden, zgleden ameriški poba, Colmes, menda liberalec, pa je videti "potuhnjen" in sploh manj primeren za to, da bi se gledalec poistovetil z njim. Clara Frenk, nekdanja producentka poročil na Foxu, trdi, da je izbira političnih analitikov zastavljena tako, da se "liberalci" v glavnih točkah ponavadi strinjajo s desničarskimi sogovorniki. Za primer navaja Susan Estrich. Sledi arhivski posnetek Estricheve, ki dejansko daje vtis osamljene pijanke v srednjih letih in slinasto razlaga režečemu se Hannityju, da je njegova "najboljša liberalna prijateljica". V ilustracijo, kako se Foxovi voditelji posvečajo gostom, ki se ne strinjajo z njimi, pa nam film postreže z montažo odlomkov Hannityja, Billa O'Reillyja, Geralda Rivere in drugih, ki svoje sogovornike kratko malo ne pustijo do besede, jih preglasijo ali pa jim, v O'Reillyjevem primeru, ukažejo, naj bodo tiho.

Tihi nasprotujoči glasovi
Dokumentarci, kakršna sta Orvell se obrača v grobu in Outfoxed, ne najdejo distribucije pri velikih studiih. Slednji so seveda v lasti organizacij, ki jih filma kritizirata. Najzgovornejši primer o tem, kako temeljito se v vodilnih korporativnih krogih dela na utiševanju nezaželenega govora, so težave, ki jih je imel Michael Moore pri distribuciji Fahrenheita 9/11. Kljub aktualnosti tematike, ki jo je film naslavljal, in praktično zagotovljenemu visokemu izkupičku, je Disney zavrnil distribucijo8, tako da sta morala užaljena brata Weinstein (film je neposredno pripadal njunemu Miramaxu, ki deluje pod Disneyjevim dežnikom) iskati neodvisne distributerje, ki so potem s skupnimi močmi poskrbeli, da je film doživel premiero v želenem obsegu.

Dokumentarca, ki sem ju predstavil, nista blagoslovljena s tako razvpitimi in donosnimi avtorji in tako životarita po filmskih festivalih in posebnih projekcijah. Trenutno sta oba na voljo v formatu DVD, za iznajdljive pa tudi na internetu, s pomočjo programov za file sharing. Vsi intervjuji iz filma Prelisičeni so v neobdelani verziji brezplačno na voljo na naslovu http://www.archive.org/details/outfoxed_interviews. Glasove, ki lahko zmotijo orwellovsko monotonijo na medijskem prizorišču, je torej mogoče slišati, a na način, ki pooseblja nasprotje tistega, kar zastopajo medijski giganti - samoiniciativno. A morda, samo tokrat, naj vam sugeriram nekaj naslovov: Control Room, Hijacking Catastrophe, Uncovered: The War on Iraq, Bush's Brain, Unprecedented: The 2000 Presidential Election, The Revolution Will Not Be Televised, The Fog of War, The Corporation, Independent Media in a Time of War.

1 Center za javno integriteto.
2 Orwell Rolls in His Grave.
3 Federal Communications Commission.
4 Glagol "to outfox", ki se v naslovu pojavlja v trpni obliki, dobesedno pomeni "prelisičiti", v prenesenem pomenu pa označuje dejstvo, da so televizijske mreže zaradi komercialnih ambicij začele posnemati manipulativno taktiko programa Fox News in tako postale "bolj foxovske of Foxa".
5 Rupert Murdoch's War on Journalism.
6 Ted Kennedy je 18. julija 1969 na poti z zabave na otoku Chappaquidick po nesreči zapeljal z lesenega mostu v ribnik Poucha Pond, pri čemer je izgubila življenje njegova sopotnica Mary Jo Kopechne. Zadeva se je sprevrgla v škandal zaradi sumov, da je vozil pijan in da ni poskusil rešiti sopotnice, ki jima je med drugim botrovalo dejstvo, da je najprej govoril z odvetnikom in šele nato poklical policijo.
7 Fair and Balanced.
8 Ena od razlag za to so Disneyjeve želje po davčnih olajšavah za Disneyworld na Floridi, katere guverner je še vedno brat glavnega negativca v problematičnem filmu.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev