N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
uvodnik
medijski trg
medijska politika
po referendumu
media watch
samoregulacija
dostop do informacij javnega značaja
hramba telekomunikacijskih podatkov
položaj novinarjev
mediji v svetu
dokumentarni film
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Poleg sredstev iz državnega proračuna bi sredstva sklada za medije morala postati tudi sredstva pridobljena z odprodajo deležev KAD in SOD v medijih - Pripombe Mirovnega inštituta na osnutek predloga za spremembo in dopolnitev zakona o medijih
Ministrstvo za kulturo je poleti na svojih spletnih straneh objavilo predlog za spremembe in dopolnitev zakona o medijih. Od takrat zbira odzive in pripombe strokovne in širše javnosti. Mirovni inštitut je s svojimi sodelavci predlagal spremembo ali dopolnitev predlaganih rešitev, dodatno urejanje nekaterih področij medijskega delovanja, ki doslej niso bila ustrezno regulirana v zakonu o medijih, predvsem pa široko javno razpravo o prenovi zakona. Tukaj predstavljamo te predloge.

Postopek priprave in sprejemanja novele zakona o medijih
Zaradi uvajanja novih sistemskih rešitev na področju subvencioniranja medijev in potrebe po izboljšanju drugih določil zakona o medijih (ZMed) je potrebno, da ministrstvo za kulturo čim prej skliče več omizij o posameznih sklopih novele zakona in v razpravo vključi predstavnike medijske skupnosti, strokovne in širše javnosti. Na koncu te razprave pa bi ministrstvo lahko pripravilo predlog zakona in sklicalo še eno sklepno javno razpravo oziroma širše omizje preden odda predlog zakona v vladno proceduro. Namen tega predloga ni, da se s pripravo predloga zakona odlajša, temveč nasprotno, da se dejavnosti pospešijo, vendar z vključevanjem ciljnih, strokovne in širše javnosti v razpravo o novih sistemskih rešitvah na področju medijske politike.

Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
V poglavju Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona ni povsem jasno, od kdaj datirajo podatki o številu medijev, vpisanih v razvid in drugi sorodni podatki. Na primer, en stavek v poglavju Obstoječi sistemi finančnih pomoči se začne: "Tako lahko danes, dve leti po sprejetju ZMed, iz razvida medijev /…/ razberemo /…/" ZMed pa je bil sprejet leta 2001, danes smo leta 2005. Te dele Ocene stanja bi bilo potrebno popraviti in predstaviti najnovejše podatke ne le iz razvida, temveč tudi glede naklad ipd.

Prikaz ureditve v nekaterih evropskih državah
Glede na vsebino predlaganih sprememb zakona o medijih bi bilo nujno potrebno ta del besedila dopolniti s podatki, kako v posameznih državah zagotavljajo subvencije/državno pomoč medijem oz. če imajo ustanovljene medijske sklade, kako so ustanovljeni in kako delujejo. Ravno tako bi bilo pomembno besedilo dopolniti s strnjenimi podatki o tem, kako je v drugih evropskih državah urejen dostop medijev do informacij javnega značaja - na enak način kot za druge državljane ali pa pod posebnimi pogoji. Torej, prikaz bi bilo nujno potrebno dopolniti z uporabnimi podatki o ureditvah drugod tudi za druga bistvena področja, ki se urejajo z novelo zakona. S tem bi se izognili poznejšim morebitnim zapletom in polemikam, ki smo jim bili priča pri sprejemanju zakona o RTV Slovenija.

Uvedba sklada za medije
V skladu s priporočilom Sveta Evrope o ukrepih za podpiranje medijskega pluralizma1 bi morali pri oblikovanju sklada za medije upoštevati naslednje predloge: Vsi ukrepi za zagotavljanje medijskega pluralizma morajo izhajati iz predpostavke, da je državljanom in državljankam potrebno zagotoviti raznolikost medijskih vsebin, ki odražajo različnost političnih in kulturnih pogledov, ki obstajajo v družbi. Zagotavljanje pluralnosti medijskih vsebin je tesno povezano z zagotavljanjem uredniške avtonomije medijev skozi sprejemanje notranjih kodeksov ali pa s širšimi samoregulativnimi mehanizmi.

Posebni ukrepi
Posebno pozornost je treba nameniti lokalnim in regionalnim radijskim in televizijskim programom zaradi specifične vloge zagotavljanja pluralnih vsebin na lokalni in regionalni ravni. S posebnimi ukrepi treba preprečiti, da bi zaradi majhnosti trga programsko povezovanje vplivalo na ukinjanje specifičnih lokalnih vsebin in oblikovanje "kvazinacionalnih" radijskih in televizijskih programov. Na radiodifuznem področju je treba zagotoviti tudi možnost ustanavljanja lokalnih programov namenjenih Romom oz. programskih vsebin namenjenih pripadnikom drugih manjšin.

Izdajatelji morajo skrbeti za uredniško in novinarsko neodvisnost in verodostojnost. V te namene je potrebno podpirati mehanizme zagotavljanja medijske odgovornosti, kako znotraj hiše (statut, interni kodeks) tako tudi v odnosu do javnosti (samoregulativni mehanizmi, etični kodeksi, tiskovni svet, ombudsman itn.). Zato bi zakon moral določati, da izdajatelji, ki nimajo sprejetih ustreznih mehanizmov zagotavljanja uredniške in novinarske avtonomije ter medijske odgovornosti, ne morejo konkurirati za sredstva sklada.

Sredstva sklada za medije so sredstva, ki sodijo pod kategorijo državnih pomoči. Zato je potrebno zagotoviti popolno transparentnost njihovega podeljevanja in načina porabe. Poleg sredstev iz državnega proračuna bi sredstva sklada za medije morala postati tudi sredstva pridobljena z odprodajo deležev Kad in Sod v medijih. Zato naj se v noveli zakona predpiše, da se bosta Kad in Sod najkasneje v dveh letih umaknili iz medijev. Odprodaja lastniških deležev v medijih mora biti transparentna in v skladu z interesi posameznega medija oz.javnosti.

Enkrat na leto mora sklad za medije pripraviti poročilo o svojem delu in ga predstaviti javnosti.

Sredstva sklada za medije naj se ne podeljujejo glede na status, ki ga ima posamezni izdajatelj, temveč glede na programske vsebine, ki jih zagotavlja. Zato je potrebno pri kriterijih podeljevanja javnih sredstev zelo natančno definirati kriterije, na temelju katerih se bo izvajalo sofinanciranje programskih vsebin.

Sklad lahko podpira ustanavljanje novih medijev samo na temelju opravljenih analiz, ki lahko dokažejo, da novoustanovljeni medij lahko dolgoročno (samostojno) preživi na trgu.

Za doseganje večjega medijskega pluralizma je potrebno - kot predvideva novela zakona - poleg subvencij za produkcijo programskih vsebin medijev zagotavljati tudi subvencije za njihovo distribucijo. V nekaterih državah pa obstajajo (tudi neselektivne) indirektne subvencije tiskanim medijem za distribucijo, in sicer za kritje poštnih stroškov ali stroškov prevoza. Tudi v Sloveniji bi lahko premislili o možnosti uvedbe tovrstne podpore.

Sklad za medije naj zagotavlja sredstva za zagotavljanje pluralnosti na trgu splošno informativnih tiskanih medijev (ne le dnevnikov in tednikov, temveč tudi drugih splošno informativnih tiskanih medijev, tudi štirinajstdnevnikov, mesečnikov itn.).

Glede na to, da 4. člen zakona o medijih v 2. odstavku določa, da Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev, bi bilo potrebno zagotoviti, da medijski sklad zagotavlja sredstva tudi za ta namen.

Za razvoj medijske politike in kvalitetne javne razprave in refleksije o vprašanjih razvoja medijev in novinarstva ter o uresničevanju svobode izražanja in obveščanja v Republiki Sloveniji je potrebno razviti in negovati strokovne tiskane medije ter programske vsebine radijskih in televizijskih programov in elektronskih publikacij, ki na širši javnosti razumljiv in dostopen način obravnavajo strokovna vprašanja s področja medijske politike, medijske ekonomije, medijskih praks, novinarstva itn. Zato bi sklad za medije moral del sredstev vsako leto namenjati tudi za ustvarjanje tovrstnih programskih vsebin in medijev.

Kriterij za podelitev sredstev iz sklada za medije bi po našem mnenju morali biti, ali projekt zagotavlja redno, pošteno in uravnovešeno predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, še posebej politične pozicije in opozicije, vendar ne le politične pozicije in opozicije (kot je zapisano v osnutku predloga). Tudi zunaj vladajoče politike in parlamentarne opozicije nastajajo politične dejavnosti in stališča in jih je zaradi objektivnega obveščanja javnosti potrebno predstaviti in jim dati možnost, da se razvijejo.

Med kriterije za podeljevanje sredstev iz medijskega sklada bi morali uvrstiti tudi, v kolikšni meri projekt omogoča uresničevanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinskih jezikih; v kolikšni meri projekt omogoča izražanje različnih mnenj zunanjih avtorjev in vzpostavlja mehanizme za dostop javnosti do medija (mnenjskih strani ipd.); ter v kolikšni meri projekt zagotavlja upoštevanje načela kulturne raznolikosti, načela enakih možnosti spolov ter promocijo strpnosti. Pri podeljevanju sredstev bi eden od kriterijev moral biti število redno zaposlenih novinarjev. Izdajatelji, ki ne zaposlujejo novinarje ali pa ne vlagajo v izboljšanje pogojev njihovega dela, ne bi smeli konkurirati za sredstva sklada za medije.

Pri podeljevanju sredstev se mora upoštevati konkurenčna zakonodaja, kar pomeni, da sredstva, ki jih sklad za medije podeljuje, morajo biti podeljena na temelju objektivnih (natančno merljivih) in nepristranih kriterijev. Pogoji in kriteriji podeljevanja sredstev naj se spreminjajo vsaj enkrat letno na osnovi opravljene analize trga in učinkov, ki jih je glede pluralizma prineslo podeljevanje sredstev.

Sklad mora poskrbeti tudi za podporo raziskovalnega dela na tem področju. Vsaj enkrat letno naj sklad za medije naroči raziskavo, ki bo ocenila stanje na trgu in predvsem ugotovila, v kolikšni meri je finančna pomoč vplivala na zvišanje pluralnosti.

Organizacijska oblika in pravni status medijskega sklada določa tudi možnosti vpliva politike (vlade, pristojnega ministrstva) na odločanje o distribuciji sredstev. Pri ustanavljanju sklada za medije lahko ministrstvo za kulturo uporabi dva organizacijska modela. Prvi je ustanovitev posebne strokovne komisije znotraj ministrstva - kot je zapisano v osnutku predloga -, ki naj jo sestavljajo ugledni posamezniki, ki na podlagi jasno definiranih razpisnih kriterijev in izoblikovane medijske politike (zapisane v strateških, zakonskih in podzakonskih dokumentih) podeljuje sredstva. Pri tem je potrebno zagotoviti, da člani strokovne komisije nimajo nobenih poslovnih povezav s potencialnimi pridobitniki sredstev, ter da minister, vlada oz kateri koli politični subjekt nimata vpliva na izbor projektov, tj. odločitev strokovne komisije. Druga možnost je ustanovitev sklada za medije kot samostojnega pravnega subjekta (podobno kot je Filmski sklad), ki bi v imenu države razpolagal s sredstvi za sofinacniranje medijev in medijskih vsebin.

Dostopnost informacij za medije
Načeloma je sprejemljiva predlagana ureditev, po kateri organi lahko medijem zavrnejo posredovanje informacije le v primerih, če so zahtevane informacije opredeljene kot izjeme po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), da o pritožbi zoper zavrnitev informacij odloča pooblaščenec v skladu z ZDIJZ ter da so roki za odločanje za medije krajši, kot sicer veljajo v ZDIJZ.

Vendar predlagano besedilo novega 45. člena v osnovi ureja dve vsebini. Tisto, ki velja za informacije za medije (ki niso isto kot javne informacije po ZDIJZ, ki se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja …, ampak gre za odgovore organov in nosilcev javnih funkcij na vprašanja novinarjev), in tisto, ki jo že ureja ZDIJZ za informacije javnega značaja v ustavnem pomenu. Z vidika zakonodajne tehnike in ločitve obeh vsebin bi bilo primerneje, da bi ZMed urejal le posebnosti, ki veljajo za informacije za medije, druge rešitve pa naj se neposredno uporabljajo na podlagi ZDIJZ.

ZMed naj bi zato urejal le obveznost organov javne uprave in nosilcev javnih funkcij, da morajo medijem posredovati informacije s svojega delovnega področja za objavo v medijih, opredelil krog tistih, ki takšna vprašanja lahko postavljajo, ter obveznost, da morajo za ta namen imenovati odgovorne osebe in objaviti njihove kontaktne podatke. Gre predvsem za vsebino prvega, drugega tretjega in sedmega odstavka sedaj veljavnega 45. člena ZMed.

Roki za odgovor na vprašanja medijev (ki so lahko krajši), odločanje o pritožbi, vlogo pooblaščenca (ki bo moral presojati tudi vsebino in dopustnost "informacij za medije") ter nadaljnje varstvo te pravice pa bi po vsebini sodilo v ZDIJZ. V tem primeru je, na primer, vsebina predlaganega drugega, petega in osmega odstavka tega predloga odveč, ker vsebino že ureja ZDIJZ.

Programi posebnega pomena
Naj se v noveli zakona o medijih določi, da status programa posebnega pomena lahko pridobi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, pri katerem sta redno zaposlena vsaj dva novinarja.

Zaščita otrok in mladoletnikov
Sedanji 84. člen ZMed, ki ureja zaščito otrok in mladoletnikov, je nepopoln, saj ureja le zaščito v televizijskih programih, in še to pomanjkljivo. Označba programskih vsebin, ki so škodljive otrokom, bi morale biti urejene z državnim predpisom, ki bi dajal podlago za sankcioniranje kršitev. Sedaj se to ureja z dogovorom med Svetom za radiodifuzijo in izdajatelji televizijskih programov, ki nima narave predpisa, zato je vprašljivo sankcioniranje kršiteljev na takšni podlagi. ZMed bi moral določiti pooblastilo in rok za sprejem takšnega predpisa. V petem, šestem in sedmem odstavku 84. člena ZMed je navedeno, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za radijske programe; da lahko pristojni minister predpiše dodatne ukrepe, ki se lahko nanašajo tudi na vsebine, ki se razširjajo prek tiskanih medijev in elektronskih publikacij. Te določbe doslej niso zaživele; minister dodatnih ukrepov ni predpisal ali jih razširil na druge medije. Zato bi zakon moral bolj natančno opredeliti ukrepe za zaščito otrok in mladoletnikov v vseh medijih, predpisal njihove obveznosti (označbo takšnih vsebin) in določil sankcije v primeru njihovih kršitev.

Ureditev političnega oglaševanja
Potrebno je proučiti možnost, da se v II. poglavje ZMed (posebne določbe za radijske in televizijske programe) vključi poseben oddelek, ki bi urejal vprašanje političnega oglaševanja; zaradi javne narave in omejenosti radijskih, predvsem pa televizijskih frekvenc. Ni sprejemljivo, da bi elektronski mediji objavljali vsebine, ki pomenijo enostransko politično oglaševanje, če niso izrecno označene kot oglasni prispevek ali niso urejene oz. vodene s strani pristojnega uredništva medija.

Ureditev politične uravnovešenosti v informativnih rtv-programih
Glede programske oziroma politične uravnovešenosti v radijskih in televizijskih programih bi bilo lahko v novelo zakona o medijih vključili nekoliko spremenjeno besedilo 7. člena (4. odstavka) Konvencije o čezmejni televiziji, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999. Na primer: "Izdajatelj zagotavlja, da so v informativnih programskih vsebinah pošteno predstavljeni dejstva in dogodki ter spodbuja svobodno oblikovanje mnenj."

Razširjanje sovražnega govora in drugih nelegalnih vsebin prek interneta
Primeri sovražnega govora (na spletni forumih in klepetalnicah) in druge nezakonite vsebine, ki se širijo prek interneta, predstavljajo vse večji problem, sredstev za omejevanje teh pojavov pa ni oz. so neučinkovita. Čeprav se prek teh medijev širijo tudi programske vsebine v smislu ZMed, ti praviloma niso registrirani kot mediji; nadzora pa praktično ni. Predlagatelj naj prouči možnost, da se predpiše obveznost teh novih oblik sporočanja medijskih programskih vsebin, da se registrirajo kot mediji, da imajo odgovorne urednike in spoštujejo določbe ZMed.

Definicija in status novinarja, socialni dialog in samoregulacija
Definicija novinarja v 1. odstavku 21. člena zakona o medijih ne vključuje vseh novinarjev, ki se ukvarjajo "z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev" (kot je zapisano v zakonu).

Zakon v tej definiciji v novinarje uvršča le tiste, ki so zaposleni pri izdajatelju oz. so samostojni novinarji (vpisani v razvid samostojnih novinarjev in s tem zavezanci za plačilo prispevkov). Več sto novinarjev v Sloveniji, ki opravljajo ta poklic na način, kot to opisuje zakon, ostaja izključenih iz te definicije in s tem tudi iz nadaljnjih izvedb tega člena, ker njihov status in organizacijska oblika, preko katere opravljajo novinarski poklic, ne ustreza tistim, navednim v 1. odstavku 21. člena ZMed. Zato bi morala biti definicija novinarja v zakonu bolj vključujoča in se iz nje črtajo tisti deli, ki omenjajo status oz. organizacijsko obliko opravljanja poklica.

S tem in z dejstvom, da v Sloveniji opravlja novinarski poklic brez urejenih poklicnih in socialnih razmerij z izdajatelji več sto novinarjev (imajo pri Sindikatu novinarjev Slovenije svojo sekcijo samostojnih in svobodnih novinarjev), je povezan tudi cel sklop problemov na področju medijske politike, ki zadeva razmerja med izdajatelji in novinarji, delodajalci in delojemalci v medijski industriji in ki je pripeljal tudi do novinarske stavke na dan parlamentarnih volitev 2004. Ministrstvo za kulturo bi med postopkom priprav novele zakona o medijih moralo opraviti pogovore s predstavniki izdajateljev in novinarskih organizacij ter ugotoviti, ali bi bilo zaradi interesa javnosti in države, da so poklicna in socialna razmerja ter spoštovanje poklicne etike v medijski industriji primerno urejeni, v noveli zakona o medijih potrebno predpisati ureditev, ki bi k temu prispevala.

V zadnjih letih se je izkazalo, da obstoječi mehanizmi samoregulacijskega urejanja področja socialnega dialoga in medijske etike, ki bi vključevali celo medijsko industrijo (izdajatelje in novinarje), ne delujejo (pogajanja o kolektivni pogodbi) ali jih sploh ni (na primer tiskovnega sveta, ki bi kot v drugih državah obravnaval pritožbe glede medijske etike in bi vključeval predstavnike novinarjev, izdajateljev in javnosti). To ima, vsaj kar zadeva vprašanje blokade pogajanj o kolektivni pogodbi za novinarje in grožnjo stavke, vidne posledice tudi za celotno javnost in družbo. Zato bi celo pred ustanovitvijo medijskega sklada kot enega od podpornih mehanizmom za zagotavljanje pluralizacije medijskega trga morali doseči urejenost medijskega sektorja na področju delovnih razmerij, socialnih pogajanj in medijske etike. To je v največji meri možno doseči s samoregulacijskimi mehanizmi, ki bi jih morali skupaj razviti izdajatelji, novinarji in drugi zaposleni v medijski industriji. Ker gre za izjemno občutljivo področje, bi moralo ministrstvo za kulturo med razpravo o osnutku novele zakona o medijih kot eden od tematskih javnih pogovorov sklicati pogovor o vprašanjih socialnega dialoga in samoregulacije v medijski industriji ter podpreti tiste rešitve, ki imajo soglasno podporo izdajateljev in novinarjev. V primeru, da tega soglasja ni možno doseči, bi lahko ministrstvo za kulturo opravilo vlogo posrednika v nadaljnjih pogajanjih in premislilo o pozitivnih ukrepih, ki bi pripomogli, da se blokada premaga.

Ena od možnosti je, da bi v zakon zapisali, da "Republika Slovenija (preko pristojnega ministrstva - ministrstva za kulturo) spodbuja samoregulacijsko ukrepanje reprezentativnih organizacij in združenj izdajateljev in novinarjev na področju socialnega dialoga in njihove skupne samoregulacijske mehanizme na področju medijske etike", ter morda tudi dodali, da se "morajo ti mehanizmi konstituirati v roku 12 mesecev po sprejetju novele zakona".

1 Recommendation No. R(99)1 of the Committee of Ministers to member states on measures to promote media pluralism (Adopted by the Committee of Ministers on 19 January 1999 at the 656th meeting of the Ministers' Deputies) v nadaljevanju Priporočilo št. 1 (1999)

izpis

Franja Arlič

Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
V proračunski postavki "Mediji in avdiovizualna kultura" je v letu 2006 predvidenih slabih 2,5 milijarde tolarjev in je za 13,5 odstotka več v primerjavi z letom poprej
Predlog proračuna ministrstva za kulturo znaša za leto 2006 slabih 37 milijard tolarjev. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2005 je to 3,4 odstotka več. V proračunski postavki "Mediji in avdiovizualna kultura" je predvidenih slabih 2,5 milijarde tolarjev in je za 13,5 odstotka več v primerjavi z letom poprej.

Znotraj te postavke je največ, dobro milijardo tolarjev, predvideno za filmski sklad, malo manj pa za izvajanje zakona o medijih. Za slednje je namenjena okrogla milijarda tolarjev in predstavlja 17,9 odstotka več, kot je ocenjena realizacija za leto 2005. Načrtovano je, da se bo iz razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin na področju medijev in razvoja tehnične infrastrukture - v smislu zagotavljanja medijskega pluralizma - financiralo okoli 150 projektov tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. V ta namen je predvidenih 900 milijonov, 100 milijonov pa predstavlja vrednost, ki se ne izvršuje s projekti. Z načrtovanimi 174,5 milijoni tolarjev nato sledi postavka za "Programi za avdiovizualne medije", ki znotraj celotne postavke "Mediji in avdiovizualna kultura" predvideva tudi najvišji porast v primerjavi z realizacijo 2005, in sicer za 27,5 odstotka. V predlogu za leto 2006 je v primerjavi z letom 2005 nova postavka "Kulturni tolar - art kino in nakup filmov", ki znaša dobrih 47 milijonov tolarjev. Precej manj je namenjeno za Vibo film, slabih 126 milijonov, kar je 32,4 odstotka manj kot leta 2005. V letu 2006 v proračunskih postavkah "Sofinanciranje glasil za gluhe" in "Sofinanciranje glasil za slepe in slabovidne" ni načrtovano nič. V realizaciji 2005 je za prvo ocenjenih 15,5, za drugo pa 24,1 milijonov tolarjev.

Za založništvo je znotraj proračunske postavke "Knjižničarstvo in založništvo" predvidenih 904 milijonov tolarjev, kar je za 14,4 odstotka več kot ocenjena realizacija v letu 2005. Vrednost, ki se ne izvršuje s projekti, je 454 milijonov, 450 milijonov pa bodo razdelili preko projektov. Celotna vrednost navedene postavke znaša dobre tri milijarde tolarjev in pol, največ, 1,2 milijarde, pa odpade na Narodno in univerzitetno knjižnico.

V primerjavi z letom 2005 je nova tudi proračunska postavka "Kulturni programi posebnih skupin v RS". Znotraj celotne vrednosti za leto 2006, ki je 275 milijonov tolarjev, je za kulturno dejavnost romske skupnosti predvideno 15,5 milijonov tolarjev ter za kulturno dejavnost drugih manjšinskih skupnosti 46 milijonov. Največ, 168,6 milijonov tolarjev, pa je namenjeno za kulturno dejavnost italijanske in madžarske skupnosti. V letu 2007 se bo celotni proračun ministrstva za kulturno povečal za dobrih pet odstotkov glede na leto 2006 in bo znašal 38,8 milijarde tolarjev. Za "Medije in avdiovizualno kulturo" je namenjena podobna vsota kot v letu 2006, to je približno 2,5 milijarde tolarjev, predviden je porast za 2,6 odstotka. Porazdelitev odhodkov po postavkah ostaja približno enaka kot v letu 2006. Največ je namenjeno za filmski sklad in izvajanje zakona o medijih (obakrat po dobro milijardo tolarjev). Za izvajanje zakona o medijih ostaja vrednost, ki se izvršuje preko projektov, enaka, to je 900 milijonov tolarjev (tako kot v letu 2006 je predvideno financiranje 150 projektov), povečala pa se bo vrednost, ki se ne izvršuje s projekti, in sicer s 100 na 124 milijonov. Podobno je z založništvom, predvideva se 2,4-odstotna rast, s tem da se bo vrednost, ki se izvršuje s projekti, povečala za 29,7 milijona tolarjev, skupaj torej, 479,7 milijonov tolarjev, vrednost, ki pa se ne izvršuje preko proračuna, pa se bo zmanjšala za 8 milijonov. Za 2,4 odstotke se predvideva tudi povišanje vseh postavk znotraj "Kulturnih programov posebnih skupin v RS".

Če pogledamo še "Radiofuzni in radiokomunikacijski spekter", katerega odhodki so opredeljeni znotraj proračuna Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS, lahko razberemo, da bo Agencija 14 odstotkov vseh načrtovanih odhodkov predvidela za investicijske odhodke. Med drugim načrtujejo tudi nakup programske opreme za nadzor programskih vsebin, za spremljanje dela prekrškovnega organa ter za posodobitev opreme in informacijskega sistema agencije. Za potrebe nadzora je načrtovana investicija v avdio-video strežniški sistem za obdelavo in distribucijo vsebin, ki bi bistveno skrajšal čas, potreben za strokovno analizo programov ter nakup programske opreme za analizo televizijskih in radijskih programov. Koliko točno je predvidena vrednost teh investicij iz predloga, ni mogoče razbrati. Celotna vrednost agencije za investicije od leta 2004 pada. Leta 2004 so investicijski odhodki znašali 479 milijonov tolarjev, ocena realizacije za leto 2005 znaša slabih 325 milijonov, za leto 2006 je načrtovanih 178,7 milijonov investicijskih odhodkov, za leto 2007 pa 168 milijonov.

izpis

Špela Stare

O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Pripombe društva in sindikata novinarjev Slovenije na predlagane spremembe zakona o medijih
Na Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije predloga zakonskih sprememb zakona o medijih (ZMed) ne ocenjujemo kot neprimernega ali nesprejemljivega, kljub temu pa smo mnenja, da je treba predlog dopolniti. Pripombe, ki sta jih obe stanovski organizaciji posredovali ministrstvu za kulturo, se nanašajo na tri vsebinske sklope, in sicer na sklad za pluralizacijo medijev, dostop do informacij in koncentracijo medijskega lastništva.

Prva ugotovitev, ki jo lahko izrečemo o predlaganih spremembah ZMed, je, da le-te žal ne temeljijo na opravljenih raziskavah in resnih analizah. Tako predlagatelj zakona uvaja sklad za pluralizacijo medijev, vendar brez opravljene predhodne analize, s katero bi ugotovil, katere vsebine in populacije so v medijih neenakopravno zastopane oziroma diskriminirane, pa bi veliko prispevale k raznolikosti medijske krajine, o kateri govori zakon. V deseti odstavek novega 4.a člena sicer zapiše, da komisija pri svojih odločitvah izhaja iz rezultatov rednih raziskav stanja medijskega pluralizma v Republiki Sloveniji. Komisija naj bi torej pri odločanju upoštevala izsledke raziskav, ki pa jih predlagatelj ni opravil preden je določil kriterije za dodeljevanje sredstev iz sklada, na podlagi katerih bo komisija odločala.

Podobno ugotovitev lahko strnemo na področju predlaganih sprememb povezanih s koncentracijo lastništva medijev. Društvo in sindikat novinarjev zato opozarjata, da na tem področju v Sloveniji še ni bila narejena resna analiza in da tudi predlagana ureditev (ki jo je pripravila že ekipa ministrstva v prejšnji sestavi) nima podlage v analizi, ki bi dala verodostojne podatke o stanju, zato je tudi učinke težko vrednotiti.

Sklad za pluralizacijo medijev
Glede uvedbe sklada za pluralizacijo medijev društvo že več let opozarja, da so tudi na medijskem področju posredne in splošne, lahko rečemo tudi avtomatizirane subvencije bolj zaželene kot neposredne in selektivne. Slednje imajo povsod sloves političnega sredstva za vplivanje na medije; tako so financirani mediji dejansko bolj odvisni od vladajoče politike, menjave vlad, od vsakokratne komisije in njene sestave, za sredstva se morajo boriti vsako leto, kar jih dela bolj odvisne in jim ne omogoča dolgoročne stabilnosti. Zato predlagamo, da se v novi 4. a člen vnese definicija obdobja financiranja, ki mora vsebovati obdobje minimalno dveh do treh let. Poleg tega predlagamo, da se namesto komisijskega odločanja uvede zakonske avtomatizme financiranja. Tako bi, na primer, lahko uvedli sofinanciranje zaposlovanja v medijih, ki bi izpolnjevali pozitivno diskriminatorne pogoje, sofinancirali distribucijo medijev kot so lokalni tiskanih dnevniki, ki bi za vsak prodan izvod nad 10.000 prejeli na primer 25 tolarjev …

Če ostajamo znotraj predlaganega komisijskega sistema sofinanciranja medijskih vsebin, pa smo prepričani, da bi morali med cilje, za katere RS prek sklada za medije zagotavlja sredstva, uvrstiti predvsem redno zaposlovanje novinarjev in sofinanciranje socialnih prispevkov samostojnih novinarjev vpisanih v razvid pri ministrstvu za kulturo. Za izvajanje teh ciljev pa med projekte, ki jih podpira sklad, dodati regulacijo trga dela samostojnih in svobodnih novinarjev.

Posebno pozornost bi moralo ministrstvo za kulturo nameniti tudi spoštovanju avtorskega dela. Ministrstvo ima namreč možnost, da vsaj tiste izdajatelje oziroma založnike, katerih projekte sofinancira, obveže k sklenitvi poštenih pogodb in spoštovanju avtorskega prava, kar bi avtorjem zagotavljalo vsaj minimalne socialne standarde ob spoštovanju avtorskih pravic. Predlagamo torej, da se med kriterije za pridobivanje sredstev doda pogoj, da je izdajatelj predložil dokazila o rednih zaposlitvah novinarjev oziroma programskih sodelavcev, ki medij ustvarjajo, oziroma dokazila o sklenjenih avtorskih pogodbah z novinarji, kot jih opredeljuje ZMed, za celotno obdobje financiranja projekta.

Glavni razlog za uvedbo teh dodatnih instrumentov so velika odstopanja in nepravilnosti na trgu dela novinarjev, ki so posledica visoke obdavčitve plač in za delodajalce davčno ugodnejše oblike »fleksibilnega zaposlovanja« in pogodbenega dela, kar resno vpliva na kakovost novinarskega dela. Socialno ogroženi novinarji, brez urejenega statusa in dolgoročnih pogodb, se težje upirajo političnim in ekonomskim pritiskom ter težko izpolnjujejo profesionalne in etične standarde.

Dostop do informacij
Ministrstvo za kulturo je glede dostopa novinarjev do informacij povzelo predloge, o katerih so med društvom novinarjev in ministrstvom v prejšnji sestavi že potekala usklajevanja. Predlagatelj je dostop do informacij javnega značaja razširil še na odgovore na vprašanja medijev ter uvedel krajši rok za odgovor organa, ali bo informacijo posredoval ali ne, in krajši rok za posredovanje informacije, kot ju določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), katerega spremembe so bile sprejete pred kratkim, vendar brez novosti na področju rokov, ki se lahko po ZDIJZ raztegnejo tudi na 50 dni, kar je za novinarsko delo nesprejemljivo. Pri tem bi radi opozorili, da je Društvo novinarjev Slovenije pripombe z enako vsebino posredovalo že ministrstvu za javno upravo ob spreminjanju ZDIJZ, po našem mnenju bi morali biti do krajših rokov in pravice do odgovorov na vprašanja upravičeni vsi slovenski državljani.Ob tem smo že v razpravi o ZDIJZ navedli nekaj držav, ki takšne rešitve poznajo. V Belgiji zakon vsebuje določbo, ki državljanu daje pravico, da mu dokument tudi obrazložijo. Avstrija ima zanimivo rešitev v zakonu, ki ureja dolžnost posredovanja informacij, ki zvezne oblasti zavezuje, da odgovarjajo na vprašanja, ki so vezana na področja, za katera so odgovorni posamezni organi.

V 2. odstavku spremenjenega 45. člena ZMed se je predlagatelju verjetno po nerodnosti zapisala napaka, in sicer, da so zavezanci organi, »kot jih določa ZDIJZ in se njihova dejavnost financira iz javnih sredstev«. Predlagamo, da se veznik »in« zamenja z »ali«, saj so nekatere pomembne javne ustanove, ki jih ZDIJZ ne opredeljuje kot zavezance, se pa vsaj delno financirajo iz javnih sredstev. Menimo, da je javni nadzor nad porabo tega denarja izredno pomemben. Takšno rešitev pozna Bolgarija, Danska, Moldavija, na Češkem sodijo med organe tudi zasebne institucije, ki upravljajo javna sredstva, prav tako na Poljskem med organe sodijo javna telesa, zasebna telesa, ki izvajajo javne naloge, gospodarske zbornice in politične stranke.

Druga pripomba na spremenjeni 45.člen se nanaša na opredelitev izjem, zaradi katerih lahko organ posredovanje informacije zavrne. Besedilu tega odstavka smo dodali, da se posredovanje zavrne, kadar je informacija kot izjema opredeljena v ZDIJZ, razen če ZDIJZ omogoča posredovanje informacij, ki sicer pomenijo izjemo. Ob tem se smiselno uporablja ZDIJZ, ki namreč določa tudi izjeme od izjem in postopke za tehtanje, kdaj je organ zaradi prevlade javnega interesa dolžan posredovati informacijo, ki je sicer opredeljena kot izjema. Predlagali smo tudi, da se sedemdnevni rok za posredovanje informacije skrajša na nemudoma oziroma največ pet delovnih dni.

Koncentracija lastništva
Glede učinkov predlaganih sprememb na področju koncentracije lastništva (58. člen) je, kot rečeno, zelo sporna odsotnost resne ocene stanja, ki bi bila podlaga za vrednotenje učinkov predlaganih zakonskih določb. Tudi sicer nekatere stvari ostajajo nejasne. Kaj je to oglaševalski trg? Ali gre za oglaševalski trg v celoti ali njegove posamezne segmente, kot so na primer oglaševalski trgi dnevnikov, tednikov, radijskih postaj? Je problematična koncentracija in monopol s strani oglaševalskih agencij ali delež na oglaševalskem trgu, ki ga dosega posamezen medij? V predlaganih spremembah ni izpostavljen problem koncentracije na področju distribucije, čeprav je ravno tu mogoč izreden monopol, česar se, kot kaže, predlagatelj tudi zaveda, saj bo del sredstev iz medijskega sklada namenil tudi distribuciji. Neurejena ostaja tudi čezmejna koncentracija lastništva, čeprav je to ena od ključnih določb primerljive zakonodaje drugih evropskih držav.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko