N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
uvodnik
slovensko novinarstvo in vojne na balkanu
kršitve medijske svobode
mediji v srbiji
internet in kosovska vojna
lastništvo medijev v vzhodni evropi
analiza medijskega poročanja
avtorizacija
konkurenčna klavzula za novinarje
internet
recenzije in napovedi
ekskrementi
foto
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Povzetek novinarskega večera z Alexandrom Levyjem, predstavnikom organizacije Reporterji brez meja, ki je bil 28. januarja 1999 v Galeriji Škuc v Ljubljani
Levy: O naši organizaciji: v francoščini se imenuje Reporters sans frontieres, kar pomeni novinarji brez meja, čeprav je včasih stanje ravno nasprotno - meje brez novinarjev. Organizacija je bila ustanovljena leta 1985... Naše poslanstvo je zaščita novinarjev in poročanje o kršitvah medijske svobode v svetu. Močno se opiramo na 19. člen Deklaracije o človekovih pravicah, ki zahteva nekaj zelo preprostega - zato ga je najbrž tako težko spoštovati. Člen pravi, da ima vsakdo pravico do svobode govora in izražanja mnenja. Ta člen ni nekaj abstraktnega, zapisan je v številnih mednarodnih konvencijah, ki jih je podpisala večina držav na svetu. Vendar mnoge države svojih obvez ne spoštujejo, in to je tudi razlog našega obstoja.

Kako delujemo? Poskušal vam bom razložiti, kako se spopadamo s temi problemi. Najprej pa moram pojasniti, da smo mednarodna in ne francoska organizacija. Pogosto nas ljudje enačijo s Francijo ali, kar je še huje, s francosko vlado. Še zdaleč nismo predstavniki francoske vlade ali Evropske skupnosti. Do njih smo zelo kritični in našo vlado večkrat napadamo, posebno zaradi njene politike do Afrike ali do nekdanje Jugoslavije. Zato imamo v skoraj vseh evropskih državah podružnice, ki so neodvisne, vendar delajo za nas. V Istanbulu imamo podružnico za Turčijo, ker je ta država poseben primer, če govorimo o svobodi medijev. Posebne urade imamo tudi v Latinski Ameriki. V nekatere države kratko malo ne moremo iti, na primer na Kitajsko in v Jugoslavijo. V Miloševićevo Jugoslavijo nimam vstopa, ker sem na nekakšni črni listi. Na svetu in celo v Evropi so še vedno države, ki jih moti naše raziskovanje, že celo naša navzočnost. Zato imamo dopisnike, v vsaki državi enega ali dva. V Rusiji, ki je zelo velika, imamo tri, in to še vedno ni dovolj. To so lokalni novinarji in bojevniki za človekove pravice ali pa oboje hkrati. Pošiljajo nam poročila. Naše delo je v bistvu klasično novinarsko delo. Dobivamo poročila vseh mednarodnih agencij, spremljamo medije, beremo poročila drugih organizacij, kot so Amnesty International, Article 19, kanadski Odbor za zaščito novinarjev in ameriški Odbor za zaščito novinarjev. Delujemo skupaj in včasih o posebnih problemih izdajamo tudi skupna poročila. Včasih se tudi ne strinjamo, toda to je druga zgodba.

Končni rezultat našega dela je ta knjiga. Zelo dolgočasna knjiga, ki ni preveč zanimiva za branje. Je samo spisek kršitev medijske svobode in v njej lahko najdete vse države, ki medijske svobode ne spoštujejo, celo Francijo, Španijo in Nemčijo. Primeri so opisani na kratko, podana so samo dejstva. Izdajamo tudi mesečno publikacijo, to je ta bilten s karikaturami. Za nekatere države, kot je na primer Turčija, izdelujemo posebna poročila. Sam sem pred kratkim dokončal poročilo o kršitvah medijske svobode v Turčiji. Dan za dnem spremljamo in raziskujemo kršitve svobode medijev po vsem svetu. Katere so te kršitve? Spisek je zelo dolg. Najhuje je seveda, če je novinar ubit. Temu sledijo aretacije, mučenja in prepovedi časopisov. V Beogradu je zapiranje časopisov postalo prava moda. Cenzurirajo jih ali pa nanje pritiskajo finančno. Na Hrvaškem so na primer proti Feral Tribunu sprožili številne sodne postopke, da bi časopis finančno uničili. Ko smo o teh kršitvah obveščeni, napišemo protestno pismo vladi ali pa na primer gospodu Franju Tuđmanu ter to pismo naslovimo tudi na Evropsko skupnost in druge nevladne organizacije.

Je vse to sploh smiselno? Mogoče smo naivni, mogoče smo idealisti, vendar je naše poslanstvo pomembno. Tesno sodelujemo s Svetom Evrope in z Evropsko komisijo. Smo posvetovalni organ in priskrbimo jim podatke o državah, s katerimi imamo opravka. Zadnji tak primer je Ukrajina, ki je postala članica Sveta Evrope leta 1996, sedaj pa ji grozi izključitev, ker smo z drugimi organizacijami za človekove pravice izdelali številna poročila, ki dokazujejo, da oblasti v Ukrajini ne spoštujejo svojih obvez v Svetu Evrope. Sedaj imajo še dva ali tri tedne časa pred glasovanjem in poskušajo na hitro vse urediti, spremeniti medijsko zakonodajo in tako naprej.

(...) Čibej: Kakšni so vaši odnosi z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju? Vaši podatki se kar precej razlikujejo od njihovih. Po vaših podatkih je bilo lani ubitih 19 novinarjev, druge organizacije pa so jih zabeležile več kot 30. Kako opredelite, kdo je novinar?

Levy: To je dobro vprašanje. Imeli smo dolge in vroče debate o tem, kdo je novinar in kdo ne. V nekaterih državah status novinarja ni jasno opredeljen. Na Kitajskem na primer so vsi pisatelji, vsi so intelektualci. Naš prvi kriterij je, da ta oseba dela za medij, ne pa za tiskovni urad ali informacijski center. Prav zaradi tega prihaja do razlik, kajti nekatere organizacije kot novinarja obravnavajo tudi človeka, ki občasno napiše kak članek, sicer pa dela kot aktivist za človekove pravice. Za nas to niso novinarji, njihove primere lahko obravnava na primer Amnesty International. Strogo se držimo tega, da smo organizacija, ki dejansko brani novinarje in novinarstvo. Pri tem ne gre za elitizem, novinarji so ljudje kot vsi drugi, toda moramo biti precizni.

Čibej: Ali niste imeli težav z opredelitvijo dveh novinarjev s Kosova?

Levy: To je zanimiv primer. Mogoče ste slišali zanj, ker ni daleč od Slovenije. Direktor albanskega Informacijskega centra v Prištini Enver Maloku je bil umorjen. Ne vem, kdo ga je ubil niti zakaj ga je ubil. Vsi naši albanski dopisniki so nas prosili, naj damo izjavo in obvestimo javnost o tej hudi kršitvi svobode medijev. Seveda osebno obžalujem, da je prišlo do tega umora, toda če pogledate natančneje - kaj je dejansko albanski Informacijski center? Resda tam posredujejo informacije, toda ali so pravi medij, ali opravljajo delo neodvisnih novinarjev? Vem, da so blizu stranki Ibrahima Rugove, mislim celo, da so nekakšen tiskovni urad te stranke, zato so za nas orodje politike in ne novinarji. Amnesty International je podala izjavo o tem primeru, toda za nas ni bil novinar.

(...) Levy: Tudi v državah, kakršna je Francija, so določene teme, ki so bolj občutljive. Raziskovali smo izgone ljudi, ki v pridejo v državo brez vseh osebnih dokumentov. Francija ima tako kot vse zahodne države velike težave z nezakonitim priseljevanjem. Kot stara kolonialistična sila ima precej predsodkov do priseljencev, ki prihajajo iz Afrike, še posebno iz severne Afrike. Mediji posvečajo tej temi posebno pozornost in opazili smo, da policija fotografom, ki to spremljajo, pogosto zapleni posnete filme. Opazili smo, da se to dogaja le, če pokrivajo izgone ilegalnih priseljencev, ne pa tudi, če spremljajo njihovo vsakdanje življenje. Poleg tega policija ni tako nasilna z novinarji iz tiskanih medijev, ampak predvsem s fotografi in televizijskimi snemalci. Sklepali smo, da ima navodila, naj nadzira podobe, ki prihajajo v javnost, saj je javnost za to najbolj občutljiva. Slike ob izgonih pa so pretresljive. Posnetki kažejo podobe prestrašenih priseljencev, ki se bojijo vrniti v domovino in se zato upirajo izgonu. Vse je kazalo, da je bilo policiji ukazano, naj preprečuje širjenje teh podob, in domneve smo tudi raziskali. Pisali smo francoskemu notranjemu ministru in odgovoril nam je, da se fotografi ne vedejo kot fotografi, ampak poskušajo pomagati nezakonitim priseljencem, kar je popolnoma noro. Odločili smo se, da objavimo obsežno poročilo, in nastal je velik škandal. V našo pisarno so prihajali novinarji, fotografi in snemalci, nam prinašali fotografije, mi pa smo zapisovali njihova pričanja. Tako smo izdelali obsežen dosje in povzročil je škandal na vseh ravneh oblasti. Lahko rečem, da od takrat naprej tovrstnih kršitev nismo več zasledili.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
dostop do javnih informacij
Medijska preža
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Spremeniti sistem varstva osebnih podatkov v Sloveniji
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
14.12.2004
Gregor Virant, Pavel Gantar, Nataša Pirc-Musar, Jernej Rovšek, Urška Prepeluh, Senka Š. Vrbica, Grega Repovž, Borut Mekina
So informacije javnega značaje res dostopne?
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja