N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
uvodnik
kultura in mediji
razredni boj v medijih
mediji in korupcija
samoregulacija medijev
splet
raziskovalno novinarstvo
socialni položaj novinarjev
sovražni govor
medijska etika
iz zgodovine medijev
mediji in pravo
mediji v svetu
regija
civilizacija
razprave
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Kako ogromno zbirko z več kot 6000 dokumentov urediti, prebrati, preučiti in razumeti, ter na koncu še napisati novinarsko zgodbo, ki bo privlačna za bralce? – Skupno je pri projektu sodelovalo osem novinarjev iz sedmih držav

Več kot 6000 dokumentov na več kot 10.000 tipkanih straneh. Ogromno izjav, poročil, depeš in drugih dokumentov. Ure in ure pogovorov z novinarskimi viri in nenehno preverjanje zbranih informacij. In po letih trdega dela – knjižna trilogija na skupno 1342 straneh s 1794 opombami pod črto, z mnogo dokumentarnimi in vojnimi fotografijami, tabelami in zemljevidi. Le kako nama je s soavtorjem Matejem Šurcem v preiskovalnem projektu V imenu države uspelo analizirati orjaško zbirko gradiva ter napisati in objaviti tri knjige v manj kot letu dni? Metodo dela bom na kratko predstavila v nadaljevanju.

Prvi koraki in preboj

Vse skupaj se je začelo poleti 2007, ko sva navezala osebni stik in začela načrtovati, kako se lotiti preiskovanja tako zahtevne teme, kot je trgovina z orožjem. Sprva sva nameravala napisati eno knjigo, ki bi temeljila zlasti na dotlej objavljenih informacijah v medijih in spominih vpletenih. Torej z uporabo javnih virov in dodatnimi intervjuji z zaupnimi novinarskimi viri.

Zato sva najprej prebrala veliko knjig in člankov o tej temi, si izpisala pomembne citate v računalniško datoteko, s čimer sva lahko pozneje, zlasti pri pisanju, z uporabo iskalnika in ključnih besed vedno našla primeren in pomemben citat.

Toda leta 2009 nama je uspelo z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pridobiti dostop do več kot 6000 dokumentov, ki so bili prej označeni kot zaupni. To so policijske in diplomatske depeše, poročila tajnih služb in kriminalistov, potni nalogi, ladijska in pristaniška dokumentacija, seznami blaga na ladjah in tovornjakih ter še veliko različnih uradnih poročil. Istega leta sva dobila tudi finančno podporo Evropskega sklada za preiskovalno novinarstvo.

Podatkovno novinarstvo

Znašla sva se pred novo preizkušnjo. Le kako tako ogromno zbirko dokumentov urediti, prebrati, preučiti in razumeti – in na koncu še napisati novinarsko zgodbo, ki bo privlačna za bralce?

Rešitev sva našla v računalniško podprtem preiskovanju oziroma z uporabo podatkovnega novinarstva. Uporabila sva program Excel in v njegovih preglednicah oblikovala štiri različne baze podatkov. Prva zajema seznam kopenskih prevozov, narejen na podlagi policijskih depeš. Druga je seznam kopenskih prevozov, izdelan na podlagi potnih nalogov transportnih podjetij. Tretja obsega ladijski promet in četrta baza podatkov je seznam vse oborožitve in streliva nekdanje Jugoslovanske ljudske armade s proizvodnimi cenami za vsak kos in v različnih valutah.

Računalniška obdelava dokumentov je bila nemogoča, saj so bile stare fotokopije pogosto preslabe kakovosti, hkrati je bilo na dokumentih z roko napisanih precej pomembnih informacij. Zato sva vsak dokument temeljito pregledala in ročno vpisala pomembne podatke v preglednico. Največja, ki zajema kopenske prevoze orožja, na primer obsega več kot 200 različnih prevozov, o vsakem pa sva zapisala skoraj 20 različnih informacij. Od kraja, dne, ure, imena voznika, vrste tovora, registrske številke tovornjaka in prikolice, vse do šifre dokumenta, s katero sva vedno lahko našla izvirni dokument in ga znova preučila, če je bilo treba.

Ko sva preglednice v drobnem tisku natisnila na papir in jih preučila, sva lahko opazila pomembne vzorce ravnanj, ki so se pojavljali ob prodaji orožja. Hkrati sva opazila, da se nekatera imena kupcev in prodajalcev orožja ponavljajo. Odkritje, da se določene registrske številke tovornjakov na isti dan pojavljajo v različnih bazah podatkov, nama je omogočilo združitev baz in uspešno rekonstrukcijo prevoza orožja z ladje in nato s tovornjaki do Hrvaške.

Z uporabo preprostih, vendar učinkovitih excelovih preglednic nama je torej uspelo videti po več dokumentov skupaj in ločiti pomembnejše od manj pomembnih. Tako sva dejansko lažje videla »gozd« in nisva izgubljala časa in energije ob posameznih »drevesih« oziroma dokumentih.

Čezmejno sodelovanje in pisanje

Poleg dokumentov, pridobljenih prek odločbe informacijske pooblaščenke, sva našla še vrsto drugih pomembnih dokumentov in baz podatkov. Na primer sodne spise v različnih procesih, bančne izpiske in spletno stran, ki omogoča vpogled v seznam lastnikov podjetij, ki so registrirana v Panami, kamor so vodile pomembne sledi trgovcev z orožjem, ki sva jih zasledila v najini preiskavi.

Ob spoznanju, da je veliko orožja prišlo iz tujine, v tujih bankah pa je izginil tudi denar od prodaje, sva vzpostavila stike s tujimi preiskovalnimi novinarji. Največ sva sodelovala s hrvaškim novinarjem Sašo Lekovićem in bosanskim kolegom Esadom Hećimovićem. Pri posameznih poglavjih pa sva sodelovala še s štirimi novinarji iz Švice, Poljske, Ukrajine in Finske. Skupno je pri projektu sodelovalo osem novinarjev iz sedmih držav.

Zadnja in najbolj zahtevna faza projekta je bilo pisanje. Trajalo je od septembra 2010 do aprila 2011 in v tem času nama je uspelo napisati več kot 40 različnih poglavij. Vsako je osredotočeno na specifično temo in kot tako samostojna preiskava oziroma novinarska zgodba. Skupaj pa so poglavja in vse tri knjige medsebojno prepletene in povezane, tako da bralec lažje spozna, za kako velike razsežnosti nedovoljene trgovine z orožjem je v resnici šlo.

Že v začetku sva se odločila, da bova tematiko predstavila v obliki novinarskih zgodb. Poskušala sva slediti žanru kriminalnih in vohunskih romanov, toda v trilogiji objavljena dejstva temeljijo na uradnih dokumentih. Mnoga dejstva sva povezala z dramatizacijami resničnih dogodkov, ki slonijo na dokumentih ali na izpovedih prič. S temi krajšimi deli, ki sodijo v žanr literarnega novinarstva, sva poskušala ohraniti povezavo med različnimi zgodbami in napisati bralcem privlačno in zanimivo besedilo.

Trilogija V imenu države

Kakorkoli, po koncu pisanja sva se soočila z novim izzivom. Kako objaviti tako veliko število poglavij, saj bi knjiga z vsemi poglavji obsegala več kot tisoč strani? Rešitev je bila odločitev za izdajo treh knjig – trilogije.

Ob koncu pa je bilo treba še izbrati dokumente za objavo – praviloma sva jih objavila nemudoma za pomembnimi navedbami v besedilu, in fotografije iz takratnega obdobja in jugoslovanskih bojišč.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

raziskovalno novinarstvo

Medijska preža
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Vasja Jager
O belih miših in fantomskih smučarjih: kako smo preiskovali nova dejstva v orožarski aferi
Igor Mekina
Z lažjo do resnice?
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Andrej Koritnik
Med novinarstvom in literaturo
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Gojko Bervar
Miheljak o bolezni v hiši
Bojan Golčar
Z inovacijskim novinarstvom do inovativne družbe
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Roman Kuhar
Mediji v raziskavi o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Saša Bojc
Kaj je preiskovalno novinarstvo?
Edi Pucer
Dober urednik podpira preiskovalnega novinarja
Petra Kerčmar
Vloga medijev pri aferi Rdeči križ
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Ali H. Žerdin
Lahko kupite volitve?
Blaž Zgaga
Res vemo, kaj je raziskovalno novinarstvo?
Špela Šipek
Novinarji nismo prenašalci doziranih informacij
Aleš Gaube
Zgodba o korupciji
Sandra Bašić-Hrvatin
In novinarje ubijajo, mar ne?
Jani Sever
Novinarstvo brez blišča
Brankica Petković
Finančna usodnost raziskovalnega novinarstva
Raziskovalno novinarstvo je delo ekipe
Novinarski večeri
04.06.1999
Peter Preston, Laurie Flynn, Luke Harding
Vodne gate
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
08.09.1997
Viktor Ivančić, Ali H. Žerdin
Neodgovorno novinarstvo
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
mediji in vojna
Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo