Junija 1999 so v Veliki Britaniji na služenje zaporne kazni poslali Jonathana Aitkena, nekdanjega ministra v vladi Johna Majorja. Novica je obšla svet, kajti ne zgodi se pogosto, da ministru sodišče dokaže krivdo. Zato pa je najbolj zaslužen časopis "Guardian", ki je odkril in dokazal, da je minister enostavno lagal. Časopis je pisal o njegovih sumljivih poslih v zvezi z nakupom orožja za Savdsko Arabijo, toda minister je dolgo časa vztrajno zanikal navedbe časopisa. Guardianovim novinarjem se je na koncu posrečilo dobiti kronski dokaz proti Aitkenu, saj so prišli do hotelskega računa, ki je dokazoval, da je Aitkenu račun poravnal trgovec z orožjem. Ministru sta s krivim pričanjem pomagali tudi žena in hčerka. Dovolj zgovorna zgodba, da ponazori pomen raziskovalnega novinarstva. Vendar pa je to zgodba s srečnim koncem, ki pa jih ni prav veliko. Kot so pojasnili gostje novinarskega večera Peter Preston, Laurie Flynn in Luke Harding, je bistvo negotovega, dolgotrajnega in dragega početja - "raziskovalnega novinarstva" - v tem, da s pisanjem nekaj spremeniš. "Pravo novinarstvo niso veliki primeri. To so članki, ki vplivajo na dogajanje," je povedal Peter Preston. Pojasnil je še, da raziskovalno novinarstvo išče stvari pod površjem, cilj pa je, da interpretira in pojasni. "To mora biti vloga slehernega medija, saj na tem temelji demokracija," je poudaril Preston. Dodal je še, da časopisi, ki spodbujajo raziskovalnem novinartsvu, tega ne počnejo zaradi povečanja naklade, ampak zaradi tega, ker se na takšnih zgodbah gradi dobro ime časopisa. "Ali obstaja razlika med novinarstvom in Disneyjevimi filmi?" se je vprašal Laurie Flynn Vse je odvisno od tega, kaj hočeš, kakšen časopis želiš in kakšne novinarje imaš. Flynn, ki na zgodbi o škodljivosti azbesta dela že 29 let, je povedal, da se profesionalizem v novinarstvu ustvarja tudi z napakami, ne samo z zmagami. "Nič ni slabega v tem, da delamo napake, če jih pošteno popravimo," je dodal. Flynn je tudi priznal, da viri manipulirajo z mediji in narobe. Zato se je zavzel, da je treba vire locirati, ne pa tudi razkriti njihove identitete. Luke Harding pa je razložil, da se ljudje lažje odločajo, če poznajo vsa dejstva. Do vseh dejstev pa je mogoče priti le z vztrajnim raziskovanjem.