N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
o   v e č e r i h
m a n i f e s t
s e z n a m
 
2005
 
2004
 
2003
 
2002
 
2001 23.11.
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?

16.10.
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam

13.09.
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji

30.05.
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba

18.04.
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov

12.03.
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?

01.02.
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!

 
2000
 
1999
 
1998
 
1997  
g o s t j e / s o g o v o r n i k i
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
Ko je vojna, tudi mediji poročajo po vojaško, je bila ena od misli Branka Geroskega, odgovornega urednika največjega makedonskega dnevnega časopisa Dnevnik, na 44. novinarskem večeru v galeriji ŠKUC. Po njegovih besedah makedonski mediji med marčevskim oboroženim konfliktom niso uporabljali jezika sovraštva, bilo pa je veliko navijanja za eno oziroma drugo stran. Nismo opravili zrelostnega izpita, saj smo bili velikokrat le prenašalci novic, je dejal Geroski. Kot enega od takšnih primerov je omenil poročanje BBC, ki je po njegovi oceni slabo opravil svoje delo. Vest britanske televizije, da je na meji med Kosovim in Makedonijo pripravljenih 4000 albanskih upornikov, je prevzela tudi največja makedonska televizijska postaja A1 in povzročila veliko paniko med prebivalstvom. Izkazalo se je, da je bila vest napačna. Drugi gost novinarskega večera je bil direktor edinega elektronskega medija v Makedoniji, ki oddaja v albanščini in makedonščini, Artan Skenderi. Lokalni TV Tetovo, ki je nastala leta 1993, so med dvotedenskim konfliktom uničili oddajnik, vendar so novinarji nadaljevali z delom. Njihova poročila je v javnost posredovalo prek 60 radijskih postaj, tako tistih, ki oddajajo v albanščini, kot tistih, ki oddajajo v makedonščini. Makedonija je zanimiva po tem, da državni mediji niso odigrali sramotne vloge, tako kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer je prišlo do vojn. Razlog je tudi v tem, da imajo v Makedoniji ti mediji majhen vpliv, saj so zasebni mediji veliko bolj brani, poslušani in gledani. Dnevnik je bil kot prvi neodvisni časnik ustanovljen pred petimi leti, ko je sedem nezadovoljnih urednikov zapustilo državno Novo Makedonijo. Prvo leto jim ni šlo najbolje, nato pa so se odločili, da bodo drastično, za štirikrat, znižali ceno časopisa, kar jim je za več kot desetkrat povišalo naklado. Geroski je dejal, da je bilo v začetku precej političnih pritiskov in napadov državnih medijev, sedaj pa je po njegovem mnenju najpomembnejša finančna neodvisnost. TV Tetovo so ustanovili nekdanji zaposleni na RTV Priština, ki so bili odpuščeni v čistkah srbskega režima leta 1990. Imajo 20 redno zaposlenih novinarjev, ki štirikrat dnevno pripravljajo poročila. Pri posameznih oddajah imajo od 55.000 do 60.000 gledalcev. Televizija je bila, kot je dejal Skenderi, »naš mali eksperiment«, ki pa so ga kljub začetnemu nasprotovanju nekako vsi sprejeli. Tudi oni so se soočali s političnimi pritiski, leta 1995 je bila televizija celo tri mesece zaprta, zdaj pa gre bolj za ekonomske pritiske. Arten priznava, da se morajo prilagajati tudi tržni tekmi, zato je program nekoliko bolj komercialen. Glede politične situacije Geroski ni optimist, saj je na obeh straneh veliko togosti in nezaupanja, kar lahko povzroči nove spopade. Albanci se bojijo, da bodo državljani drugega reda, Makedonci pa, da hočejo Albanci odcepiti zahodni del države. Vendar pa so razmere drugačne kot na Kosovu, saj tam brezpravni Albanci niso imeli kaj izgubiti, v Makedoniji pa lahko veliko izgubijo tako Albanci kot Makedonci. To pa je tudi glavno upanje, da do večjih spopadov kljub vsemu ne bo prišlo. Na obeh straneh se po mnenju makedonskega novinarja ne zavedajo, da morajo nekaj spremeniti. Razmere so namreč podobne kot v začetku devetdesetih na območje nekdanje Jugoslavije: vsi so vedeli, da bo država razpadla, vprašanje je bilo samo, kakšno ceno bo treba plačati. Jasno je, da se mora Makedonija obdržati kot enotna država, saj je to za Makedonce imperativ, to pa je tudi usmeritev Zahoda. Vendar pa je nujna decentralizacija države in uvedba albanščine kot enakopravnega jezika v tistih lokalnih skupnostih, kjer so Albanci v večini. Spremeniti se bo morala tudi sporna preambula ustave, ki določa, da je Makedonija država makedonskega naroda in ostalih nacionalnih skupnosti. Skenderi je opozoril na to, da se je Makedonija kot edina država na območju nekdanje Jugoslavije doslej uspela izogniti vojni, vendar pa z reformami zamuja že deset let. Vendar pa po njegovem mnenju do vojne ne bo prišlo zaradi pritiska Zahoda in zaradi tega, ker se Makedonci in Albanci v zgodovini niso vojskovali. Glavni problem po mnenju Geroskega pa ni v sodelovanju med narodoma, ki kljub vsemu še vedno obstaja, ampak v skrajnežih na obeh straneh. »Lahko je doseči kompromis, težje pa ga je svoji strani 'prodati'«, je problem slikovito opisal urednik Dnevnika.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo