N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
uvodnik
časopisni trg
oglaševanje na tv
neurejena zakonodaja
novinarji in mediji na sodiščih
evropsko medijsko pravo
javni govor
mednarodne konference in festivali
medijski pregled
recenzije
odziv na odziv
ekskrementi
foto
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Za izboljšanje vsebine medijev
Vzvišena odziva gospodov Koširja in Lesjaka na pisanje v prejšnji Medijski preži sta bolj simptomatična, kakor bi se morda zdelo celo njima samima. Samozadovoljstvo, ki kar veje iz vsake vrstice, je posledica trenutnega stanja na trgu dnevnih časopisov, ko so vsi bolj ali manj zadovoljni s svojimi tržnimi deleži in jim status quo povsem ustreza. Tako seveda tudi ni pravih motivov za izboljšanje (pogosto šibke) kakovosti vsebine. V takšnih razmerah je še toliko večja potreba po neodvisnih civilnodružbenih forumih, ki ponujajo kritično razmišljanje o delu medijev. Če zgoraj omenjena gospoda ne bi jadrala tako visoko nad oblaki, bi verjetno uvidela, da jima prav takšni forumi ponujajo izjemne možnosti premakniti tiste stvari znotraj svojih medijev, ki jih zaradi pogosto strah zbujajoče neobčutljivosti nekaterih akterjev (tako novinark in novinarjev kakor urednikov) za subtilnejša vprašanja in teme (seksizem, šovinizem, rasizem in žal še mnogi drugi izmi) ne moreta zadovoljivo rešiti, pa bi si tega verjetno želela. Upam, da bosta v prihodnje morebitne kritike sprejemala tako, kakor so izrečene, torej dobronamerno in s skupnim ciljem, da izboljšamo vsebino medijev, ne pa kot napad na dozdevno veličino svojega medija ali nemara celo svoje osebe.

Ker bi odgovor na vse, kar sta zapisala gospoda Košir in Lesjak, zahteval veliko preveč prostora, naj se omejim le na posamezne točke:
  • G. Košir mi vehementno očita neobjektivnost in zlobo, pri tem pa je najbolj neobjektiven kar sam. Ko trdi, da v Delu pod agencijske novice nikoli ne podpisujejo avtorjev, mu seveda povsem verjamem, toda hkrati nekaj prej že sam ugotavlja, so se poročila na prvi strani »morda komu res zdela kot povzetki agencijskih novic«. Tudi na očitek o pomanjkanju lastnih zgodb odgovori g. Košir kar sam, ko navaja število poročil in komentarjev, ki jih je Delo objavilo. Poročilo, (pogosto zapisnikarsko) nizanje preteklih dogodkov, pač ni lastna zgodba. Je pa g. Košir tudi nenatančen, saj opazka o pomanjkanju lastnih zgodb nikakor ni naslovljena le na Delo, pač pa na vse dnevne časopise, ki so edini tiskani mediji v Sloveniji z zadostnimi potenciali, da bi si lahko privoščili ustvarjanje zahtevnejših lastnih zgodb in »pravo« preiskovalno novinarstvo, pa vendar tega ne počnejo. Očitka o zlobi pa sploh ne razumem; zakaj naj bi bila trditev, da bi večja konkurenca izboljšala kakovost medijev, zlobna, ve najbrž le g. Košir.
  • G. Miran J. Lesjak zna človeka res spraviti v dobro voljo. Naj se na kratko dotaknem le nekaterih njegovih najbolj posrečenih misli. Da bi prispevek z naslovom »kratka analiza…« moral biti z vsemi metodološkimi kanoni podprta medijska raziskava, seveda ne drži; namen te »kratke analize« je bil le vzporedna razčlemba analizi pisanja dnevnih časopisov o določeni temi. Očitek, da bi moral namesto prvih dni vojne v pisanje vključiti vseh 80 dni, je približno toliko umesten, kakor če bi kdo zahteval, da bi Večer moral izhajati v četvernem obsegu. Mirana moti, da ni mogoče empirično preverjati trditev, ker ni eksplicitno navedenih datumov analize. Ob vsakem navedenem članku je opomba z navedbo vira, ki vsebuje tudi številko časopisa, ki implicitno vsebuje datum. Miranu ni všeč, da so v članek vključene različne zvrsti prispevkov. Le zakaj? Saj jih ne primerjam med seboj, ampak z enakimi zvrstmi v drugih časnikih. Mirana jezi še vrednotenje komentarjev, očita mi, da ocenjujem, kdo misli »prav« in kdo »napak.« Pri analiziranju pisanja za nazaj si tisti, ki to počne, po oni znani »po bitki je vsak general« more privoščiti tudi to, da oceni, ali je nekdo zgrešil ali pa zadel bistvo, kar so seveda pokazali naslednji dnevi. Da bi si moral biti »na ti« s tiskarji, da bi si smel drzniti pisati o vsebini časnikov; ta pa je tudi za hudomušnega Mirana malce prehuda. To, da se dnevni časopis tiska ob dveh popoldne, je zelo neprijetno za urednika, bralk in bralcev pa to ne more zanimati, zanima jih le, ali je dogodek »pokrit.« In natanko to je zanimalo tudi mene.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo