N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
o   v e č e r i h
m a n i f e s t
s e z n a m
 
2005
 
2004
 
2003
 
2002
 
2001 23.11.
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?

16.10.
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam

13.09.
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji

30.05.
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba

18.04.
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov

12.03.
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?

01.02.
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!

 
2000
 
1999
 
1998
 
1997  
g o s t j e / s o g o v o r n i k i
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
Dogodki v Banji Luki in Trebinju, ko so srbski demonstranti preprečili postavitev temeljnih kamnov za džamiji, so Bosno in Hercegovino spet vrnili nekaj let nazaj. Kot je na 45. novinarskem večeru dejala urednica sarajevskega tednika Dani Vildana Selimbegović, so doživeli šok, saj so se spomnili na začetek vojne leta 1992. Razloge za ponovi izbruh nacionalnega sovraštva Selimbegovičeva vidi v neuresničevanju Daytonskega sporazuma, sprejetega pred petimi leti in pol. Najpomembnejše točke sporazuma – vrnitev zasebnega premoženja, poslovnih prostorov in beguncev – namreč še vedno niso uresničene. Če bi bilo to rešeno, gradnja džamije ne bi bila problem, je dejala glavna in odgovorna urednica sarajevskega tednika Dani. Ustanovitelj in urednik banjaluškega dnevnika Nezavisne novine Željko Kopanja je ocenil, da bo leto 2001 ostalo zapisano kot žalostno leto za BiH. Sam ni verjel, da bi bilo to, kar se je zgodilo v Banji Luki, mogoče. Po njegovem mnenju so bile neredi organizirani, kar dokazujejo tudi letaki s pozivi na demonstracije, ki so se pojavili noč pred tem. V ozadju so bili nedvomno Srbska demokratska stranka, begunci, ljudje iz drugih mest v BiH in tudi policijski krogi iz Srbije. Tudi po njegovem mnenju čas in življenje zahtevata vsebinske spremembe Daytonskega sporazuma, s katerimi bi povečali pristojnosti centralnih institucij v državi. Eden od razlogov,da postdaytonska Bosna ne deluje, je tudi v tem, da država nima izvirnih prihodkov, ampak jih dobiva iz entitet, ki denar izplačujeta po svoji volji. V BiH nacionalne stranke še vedno prevladujejo, le bošnjaška Stranka demokratske akcije je v urbanih središčih izgubila nekaj vpliva. Kot je pojasnila Selimbegovićeva, še vedno prevladuje sistem, ki deluje že deset let: nacionalne stranke imajo svoje mafije, ki trgujejo med seboj. Tem strankam zato enotna država ni v interesu, še posebej ker se iz takšnih umazanih poslov tudi financirajo. Vildana Selimbegovič je dejala, da Dani in drugi neodvisni mediji brez podpore mednarodne skupnosti ne bi mogli preživeti. Tržišče in kupna moč prebivalstva sta namreč premajhna. Dani imajo na primer povprečno le 22.000 tisoč prodanih izvodov. Časopis stane dve nemški marki, kar 1,27 marke pa odpade na stroške, kar ne zagotavlja normalnega poslovanja. Večina njihovih bralcev je upokojencev z majhnimi pokojninami, ki se znajdejo tako, da jih več bere en izvod. V povprečju en izvod Danov prebere od šest do deset bralcev. Sicer pa v BiH obstaja kar 364 elektronskih in 117 tiskanih medijev. Novinarski poklic je v Bosni še vedno smrtno nevaren. Željko Kopanja je bil pred dvema letoma žrtev atentata, v katerem je izgubil obe nogi, vendar se je v službo vrnil že po dveh tednih! Bal se je namreč samopomilovanja in tega, da bi se predal gostilni. Atentat se je zgodil po tem, ko so Nezavisne novine začele kot prvi medij v Republiki srbski raziskovati zločine srbskih paravojaških enot nad Bošnjaki. Po Kopanjinem prepričanju je bil namen atentata prekiniti serijo člankov na to temo, vendar jim to ni uspelo. Tudi Dani so in še preživljajo težke čase. Leta 1997 so objavili tekste o zločinih bošnjaških vojakov nad srbskimi civilisti v Sarajevu. Poleg bombe pred uredništvom časopisa in nasilnega vstopa v njihove prostore so novinarjem in njihovim sorodnikom grozili s smrtjo. Selimbegovićevo pa je lani sedem mesecev varovalo celo oboroženo spremstvo. »Vsak človek ima življenjsko poslanstvo,« je Kopanja pojasnil svoje vztrajanje v novinarskem poklicu. Najbolj enostavno bi bilo delati od osmih do treh in se ne zanimati za to, kar se dogaja. Ustanovitelj Nezavisnih novin je kljub vsemu optimist, saj meni, da bo BiH nekoč postala normalna država. Upanje med drugim vidi tudi v tem, da so se politične razmere na Hrvaškem in v Srbiji spremenile. Po Kopanjinem mnenju je prihodnost bosanskih medijev v delovanju medijskega trga. Sedaj se namreč mediji, ki so blizu nacionalnim strankam, financirajo tako, da sklenejo enoletno pogodbo o reklamiranju državnih firm v svojem mediju. Za tuja vlaganja pa bosanski mediji niso atraktivni. »Na nas se ne da zaslužiti,« se je pošalila Vildana Selimbegovič. Pošalil pa se je tudi njen kolega, ko je dejal, da so Nezavisne novine edina delujoča institucija v Bosni, saj imajo dopisništva tudi v Mostarju, Tuzli in Sarajevu.

Gašper Lubej

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo