N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
uvodnik
mediji po 11. septembru
poročanje medijev v sloveniji
medijski trg
skupnosti radijski programi
mediji in pravo
tiskovni svet
medijski pregled
mediji v jugovzhodni evropi
študijski obiski
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Delo ameriških novinarjev se zdi precej lažje kot delo slovenskih novinarjev - Vzrok je v lažjem dostopu do informacij.
"Pozdravljena, jaz sem Bill." "Živjo, jaz sem pa Mojca." "Upam, da vam je všeč pri nas. Če boste imeli kakšno vprašanje, moja pisarna je tamle in ste vedno dobrodošli," reče Bill, in z roko pokaže na drugo stran prostora proti pisarni, katere vsebino je bilo skozi stekleno steno dobro videti. Izmenjava nekaj stavkov o tem, od kod prihajam in kaj bom v naslednjih dveh tednih počela. Potem ga vprašam, o čem piše. "Jaz sem urednik," pove. "Česa pa," povprašam po rubriki. "O, vsega časopisa," odvrne. Takrat mi postane jasno, da me je prišel pozdravit William Marrimow, dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade in glavni urednik časopisa The Baltimore Sun, kjer sem tistega jutra začela opravljati dvotedensko novinarsko prakso. Takšno vrsto dostopnosti bi si novinarji želeli pri marsikaterem domačem glavnem uredniku, kjer se je pogosto za obisk potrebno naročiti pri tajnici, pomislim.

Tudi sicer so mi nekatere posebnosti ameriške časopisne redakcije takoj padle v oči: da novinarji in uredniki sodelavcu, ki mu uspe narediti dobro zgodbo, vsi po vrsti izrečejo pohvalo. Kazalo je, da se uspeha svojega sodelavca vsi veselijo. Podobo o lepih navadah ameriških novinarjev mi je potem sicer nekoliko skalil njihov starejši sodelavec, komentator, ki me je vprašal, kakšni so odnosi med slovenskimi novinarji. Rekel je, da odnose med ameriškimi novinarji zaznamuje velika nekolegialnost, novinarji svoje vire informacij in same informacije skrivajo pred sodelavci, saj se imajo za tekmece. Ameriški novinarji namreč pogosto menjajo specializacijo, torej področje, ki ga spremljajo, in so vedno na preži za področjem drugih sodelavcev. No, komentator bo verjetno že vedel, saj bo na novinarskem stolčku, kjer je zamenjal lepo število področij, v kratkem dočakal tudi upokojitev.

Študij in praksa v ameriških medijih
V ZDA sem se znašla s pomočjo štipendije Hubert H. Humphrey, ki jo, podobno kot Fulbrightovo, podeljuje ameriški State department. Deset mesecev sem tako preživela na univerzi v Marylandu, se posvečala študiju in od blizu spremljala ameriške medije in novinarstvo, predvsem dnevno časopisje, ker sem tudi sama zaposlena pri tiskanem mediju. V okviru študija sem nekaj tednov namenila tudi praksi pri ameriških časopisih. Posebno sem si želela spoznati redakcijo časopisa The Washington Post, saj sem živela v Washingtonu in ta drugi največji ameriški časopis redno prebirala. "Morda pa bi raje poskusila navezati stik s kakim drugim, manj znanim časopisom," mi je previdno svetoval koordinator mojega študijskega programa in Pulitzerjev nagrajenec Bill Eaton, ki je vrsto let delal za tretji največji ameriški časopis The Los Angeles Times. Potrebno je vedeti, da so ponavadi veliki časopisi arogantni in se le redko ukvarjajo s sprejemanjem gostujočih tujih novinarjev ali šolanjem novinarjev začetnikov.

Mlade novinarje zaposlujejo le lokalni časopisi
V ZDA skoraj ni možnosti, da bi kot novinar začetnik dobil službo na kakem velikem uglednem časopisu. Ti časopisi ne izgubljajo časa za šolanje in iskanje talentov. Ko je prosto novo delavno mesto, objavijo razpis za točno določen profil in potem izberejo najboljšega v množici novinarjev, ki se jim ponujajo. Mlade novinarje zaposlujejo manjši, lokalni časopisi. Ti se potem z menjavanjem služb počasi vzpenjajo višje po novinarski lestvici in morda jim kdaj uspe doseči vrh, kot je naprimer The Washington Post. Za prakso sem potem zaprosila na The Baltimore Sun, največjem dnevniku ameriške zvezne države Maryland oz. približno 14. po velikosti v ZDA.

Tam me je posebno navdušila časopisna dokumentacija: namesto kupa časopisnih izrezkov, kot v naših dokumentacijah, je njihova delovala bolj kot knjižnica, z dolgimi policami referenčnih knjig in drugih publikacij, ki bi jih novinarji utegnili potrebovati pri svojem delu. Člankov že šestdeset let ne izrezujejo več, saj je vsa dokumentacija v elektronski obliki ali posneta na mikrofilm. Dokumentalisti pa se ukvarjajo predvsem s tem, da prek interneta iščejo spletne strani, ki bi z informacijami utegnile koristiti novinarjem in jim jih v uporabo posredujejo.

Delovni čas novinarja črne kronike
Večina dvotedenske prakse pri dnevniku The Baltimore Sun je potekala pri spremljanju dela reporterja črne kronike. Njegov delovni čas me je neverjetno osupnil: povedal je, da pride v službo okoli osme zjutraj in le redko odide pred osmo zvečer. Res je, da ostali novinarji niso bili takšni deloholiki. Redakcija je samevala skoraj do poldneva, a je kot v panju vrvelo ob šestih popoldne. Američani začnejo delati pozneje kot pri nas in večino dneva preživijo za delovno mizo.

Črno kroniko mesta Baltimore - ki po številu prebivalcev dvakrat presega Ljubljano, medtem ko po obsegu kriminala z Ljubljano odpadejo vse primerjave (število umorov se je s 500 znižalo na okrog 300 na leto, mesto je tudi prispodoba za droge, zasvojenosti, revščino in ameriško bedo) - pokrivata le dva reporterja, dva pa spremljata delo sodišč. Pri nas je pri marsikaterem časopisu na črni kroniki večje število novinarjev, četudi problematika kriminala še zdaleč ni tako pereča. Povprašala sem po vzroku za takšno borno število novinarjev in ameriški sogovorniki so mi pojasnili, da je v ozadju tudi uredniška politika, ki pravi, da kriminalu ne bi posvečali več pozornosti, kot mu dejansko gre, da se ne bi tudi časopisi po televiziji in ljudi bombardirali le še s slabimi novicami in poročanjem o truplih.

Lažji dostop do informacij
Tudi sicer ameriška televizija po kakovosti močno odstopa od tiskanih medijev, tukaj imam v mislih predvsem dnevnike. Medtem ko je televizijski program poln kriminala, škandalov, površnega poročanja in plehkih "talk-showov", so vsaj večji ameriški časopisi, ki sem jih imela priložnost prelistati, zgled dobre novinarske prakse.

Delo ameriških novinarjev se zdi precej lažje kot delo slovenskih novinarjev. Vzrok je v lažjem dostopu do informacij. V ZDA se namreč javnost in novinarji kot predstavniki javnosti sklicujejo na "public record", javnosti dostopne informacije - gre za načelo, da mora biti javnosti dostopno vse, kar se plačuje z denarjem davkoplačevalcev, torej tudi informacije služb, ki jih živijo. To velja tudi za policijo. Kako to novinarjem olajša delo? Na primer poslušanje policijskih komunikacij po brezžični zvezi: to je osnovno delo ameriškega poročevalca črne kronike. Če na "policijskem radiu" sliši kaj zanimivega, policijo lahko prosi za prepis pogovorov določenega dne. Ker pa policija zapiše le tista sporočila, na katera se je odzvala, lahko novinar, ki meni, da je slišal še kakšno drugo informacijo, ki je zanj pomembna, odide na policijo in posluša magnetofonski zapis vsega, kar se je tistega dne po zvezi govorilo. Tu ni ničesar, kar bi lahko skrili. Podobno odprti so policisti pri obveščanju kriminalnih dejanj. Vedno povedo polno ime žrtve, celoten naslov in tudi druge okoliščine kaznivega dejanja. Tako ne posredujejo le zelo redkih informacij, ki da so menda "v interesu preiskave". Javnosti denimo ne obvestijo o polnih imenih prič ter imenih mladoletnih žrtev spolnega zločina. Sporočijo pa ime osumljenca spolnega kaznivega dejanja ter povedo da je to na primer žrtvin oče. S tem, da je moč otroka kot žrtev identificirati tudi s pomočjo teh informacij, se ameriški mediji ne ukvarjajo.

Manjše varstvo osebnih podatkov
Američani pojmujejo varstvo osebnih podatkov precej manj strogo kot pri nas. Ko sem jim razlagala, s kakšnimi težavami se zaradi varstva osebnih podatkov srečujemo slovenski novinarji, so se čudili, kako sploh lahko o čem pišemo. In glede na to sklepali, da je verjetno posledica komunističnega totalitarizma in zaprtosti družbe. Stil poročanja ameriških novinarjev je tudi sicer precej drugačen od našega načina poročanja. Skoraj vedno dodajo zgodbi "anekdotično" sestavino, najdejo konkretnega človeka z imenom in priimkom, ki se mu je pripetila določena stvar oziroma ima določeno izkušnjo. Tako probleme, o katerih pišejo, vedno ilustrirajo s pomočjo resničnih ljudi. Občutek, ki se mi pri vsem tem pojavlja, je, da pri nas novinarji poročamo predvsem o problemih, medtem ko v ZDA poročajo o ljudeh, ki imajo probleme. Na ta način zgodba postane bolj zanimiva, možnost besede pa ne dobijo le strokovne avtoritete in uradniki, ki jih novinarji sicer prosimo za pojasnitev določene problematike, ampak tudi čisto običajni ljudje, torej običajni bralci časopisov, od katerih časopis živi.

Že hiter pregled celostranskih oglasov, ki so jih časopisi polni, pove, da to v ZDA že dolgo ne drži več.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

izobraževanje novinarjev, konference in štipendije

Medijska preža
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Zala Volčič
Zasidrano v teoriji, usmjerjeno v prakso
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Rinaldo DiRicchardi-Muzga
Izobraževanje za romske novinarje na RTV Slovenija
Luna Jurančič Šribar
Srečanje poklicnih in »uličnih« novinarjev
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Anita Mikulič
Poglej si z novimi očmi
Seminarji in obvestila
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Mojca Mayr, Eva Plej
Možnost protispektakla
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Neva Nahtigal
Usposabljanje Romov za profesionalno radijsko novinarstvo
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Kristina Plavšak
V iskanju popolne novinarske šole
Kristina Plavšak
Kako do izobraženih in izurjenih novinarjev?
Bojan Golčar
Medijske komunikacije na mariborski univerzi
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Petra Šubic
Novinar je »večni« študent brez časa za študij
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Uroš Slak
Študij je obojestranska korist
Janez Sajovic
Nastaja izobraževalni center RTV Slovenija
Peter Frankl
Novinarje učimo ekonomije in ekonomiste novinarstva
Edi Pucer
Nekaj kisika za možgane
Saša Banjanac Lubej
Ovire tudi pri brezplačnem izboraževanju
Sonja Merljak
Poynter - medijska šola za izšolane novinarje
Lucija Bošnik
Šest opornikov k razumevanju islama
Pomoč ameriških novinarjev
Štipendije za magistrski študij novinarstva
Magistrski študij novinarstva Evropske novinarske akademije
Seminar o poročanju o gospodarstvu
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Seminar o preiskovalnem novinarstvu v Ljubljani
Mednarodne nagrade za preiskovalno novinarstvo
Gojko Bervar
Mreža evropskih tiskovnih svetov
Tomaž Trplan
Evropska konferenca perifernih revij
Razpis za novinarske nagrade
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Pakt stabilnosti in mediji
Gostujoči uredniki v ZDA
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Perspectives of Media Policy in South East Europe;
Ljubljana, 22-23 November 2001 (Grand Hotel Union) - Preliminary Agenda
Novinarske štipendije za študijski obisk v ZDA
Slovenski novinarji na seminarjih v jugovzhodni Evropi
Seminar o poročanju o zdravstvu
Konferenca in nagrade Mirror Europe
Podiplomski študij novinarstva
Regionalni bilten Mednarodne federacije novinarjev
Seminarji v jugovzhodni Evropi
Konferenca Freedom Foruma v Zagrebu
Novi štipendijski program Mirovnega inštituta
Medijska politika v jugovzhodni Evropi
Konferenca o interaktivnem založništvu
Nova spletna stran čeških novinarjev
Mreža medijskih centrov in institutov v jugovzhodni Evropi
Mednarodna konferenca o raziskovalnem novinarstvu
O sovražnem govoru
Seminarji Evropskega centra za novinarstvo
Elektronski bilteni z novicami o svetovnih medijih
Poletna univerza v Amsterdamu in Maastrichtu
Karmen Erjavec
Vzgoja za medije
Jolanda Lebar, Suzana Kos
(Ne)izobraževanje na nacionalki
Marko Prpič
Stalno izobraževanje je nujno
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Mirko Štular
Ves svet na dlani
Aleš Gaube
Pričakovali smo veliko, dobili pa dosti več
Jerca Legan
Ženske Bližnjega vzhoda
Katja Šeruga
Analitično s terena
Mojca Lorenčič
Izpopolnjevanje pri Reutersu
Erika Repovž
Kdo bo delal selekcijo?
Mojca Širok
Vse se je začelo z nekrologom
Robert Gorjanc
Novi časi, nova vloga
Jože Možina
Urejena pričeska in obleka, a brez blišča
Matjaž Kek
Partnerstvo z mediji
Darijan Košir
Upoštevati, ne pa prenašati
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev