N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
uvodnik
mediji po 11. septembru
poročanje medijev v sloveniji
medijski trg
skupnosti radijski programi
mediji in pravo
tiskovni svet
medijski pregled
mediji v jugovzhodni evropi
študijski obiski
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki
Pedofili - izurjeni lažnivci
Pedofili so po pravilu izurjeni lažnivci. Vsi prisegajo, da ne bodo po izpustu iz zapora nikdar več nadlegovali otrok. Vajeni so lagati, saj si le tako pridobijo zaupanje svojih žrtev. /.../ V tem londonskem zaporu je 200 moških, obsojenih zaradi spolne zlorabe otrok. So vseh starosti in poklicev, med njimi celo nekdanji policisti. Vsem je skupno, da so se izživljali nad otroki. So pošasti v človeški podobi, pa tudi krhki in prizadeti moški, ki so bili v otroštvu sami žrtve podobnega nasilja." (Pedofili berejo oglase, Slovenske novice, 14. 9. 2001)

Morilec si ne zasluži seksa
Tako Markus kot Anja sta bila obsojena, a ju zaradi zmanjšane prištevnosti niso poslali v navaden zapor, ampak v zaprti oddelek psihiatrične klinike. /.../ Tam sta se ob pici spoznala v menzi. Marcus je Anji pripovedoval o deklici, ki jo je posilil in ubil, ter zatrjeval, kako žal mu je. Anja mu je govorila o bandi, s katero je kradla in morila, tudi njej je bilo žal, in tako sta mlada spoznala, da sta sorodni duši in se zaljubila. /.../ Kmalu sta začela seksati. /.../ Uprava bolnišnice je pokazala razumevanje do zaljubljenih. Na voljo jima je dala skupno celico in vanjo postavila zakonsko posteljo. /.../ Ko je novica o njunem zakonskem življenju pricurljala v javnost, je izbruhnil škandal. /.../ Toda javnost ni bila zadovoljna s takšnim napredkom, ljudje hočejo morilca in posiljevalca kaznovati, ne pa ga nagraditi z "normalnim spolnim življenjem". To sicer ni prvi škandal, ki se je zgodil na kliniki. /.../ Zaporniški psihiater pa si je sladil službo s seksom z mladimi jetnicami. (Ljubezensko gnezdece za mladoletna morilca, Slovenske novice, 20. 9. 2001)

Kurnik bi celo streljal
Zadnje čase so v modi antiglobalisti. Znamenita izjava Lukšičevega politkomisarja Andreja Kurnika, "da je treba nasilje sprejeti kot del vsakdanjika, družbenega življenja in globalnega reda. Nasilje ni absolutna kategorija. Ne more se reči apriorno da ali ne. Treba ga je pač uporabljati na ustvarjalen način," /.../ ni nikakršno presenečenje. Vsaj za tiste, ki ga poznamo še s fakultete. Kurnik je marsičesa zmožen. On ne bi samo nastavljal molotovke pred veleposlaništva, kar odločno zanika, za svoje prepričanje bi celo streljal. Kot zaprisežen anarhist in skrajni levičar (moderno - antiglobalist), se strogo drži znanega stalinističnega načela, da cilj posvečuje sredstva. (Desni levičarji, Mag, št. 33, 15. 8. 2001)

Javno onegavljenje toplih bratcev
Pač pa prav v teh dneh, da bi bilo naše malodušje še globlje, iz ust najvišjega predstavnika oblasti poslušamo obtožbe o slovenski nestrpnosti. Vedno nas ta oblast nečesa obtožuje, vedno od nas zahteva, da se pred nečim čutimo krive. Pred prebežniki, ki bi jim morali menda kar ponuditi svoje domove, pred toplimi bratci, ki jim kak lastnik lokala ne pusti, da bi navzoče provocirali s svojim javnim onegavljenjem. /.../ Obtoženi smo bili rasne nestrpnosti zaradi pretepa, v katerem je bil udeležen črnec, pa šovinizma zaradi požiga v Vojniku. (Zavrženi Slovenci, Mag, št. 33, 15. 8. 2001)

Zgodba o Romunih
Mercedes in audi z rimsko registracijo, ki ju je patrulja koprskih policistov zagledala v vasi Tuljaki, v zaledju slovenske Istre v nedeljo ponoči, sta bila možem postave takoj sumljiva, zato so ju poskušali ustaviti. /.../ Iz vozila je skočil voznik in začel bežati proti gozdu, kjer je za njim izginila sled, v avtu pa so ostali štirje Romuni. /.../ Mercedes je obstal, v njem pa 22-letni Romun C. C., ki sicer prebiva v Italiji, in štirje njegovi sonarodnjaki. /.../ Vseh osem Romunov so po končanem postopku pri sodniku za prekrške predali hrvaškim obmejnim policistom. V postopku so ugotovili, da so se Romuni do Zagreba pripeljali z vlakom, zatem so se povezali z romunskima vodnikoma (tudi za drugega šoferja sumijo, da je Romun). (Na begu oba zapeljala s ceste, Delo)

Denarja potrebna mamilarja
Zgodba o treh skoraj še golobradih ajdovskih mulcih, ki so se v avgustovskih nočeh s plašilno pištolo spravljali nad tovornjake bosanskih registrskih tablic, bi se marsikomu zdela smešna. /.../ Bosanski tovornjakarji so očitno imeli le to srečo, da so jih poskušali oropati popolni amaterji. /.../ Morda je bilo 20-letnemu D. K. in 19-letnemu B. G. le dolgčas ali pa sta nujno potrebovala denar. "Mamilarja sta, prisegel bi, da sta. Pri nas zasvojencev kar mrgoli," je pomenljivo prikimal Ajdovec. (Mulci so se slabo igrali razbojnike, Slovenske novice, 15. 9. 2001)

Vsi brezposelni, brezdomci, odvisniki, huligani
Med mnogimi svetovnimi "črnimi bloki" je nemški znan po izrazitem nihilističnem nasilju in rasistični ideologiji. Po podatkih policije je članov kakih osem tisoč, delujejo pa zelo organizirano v logističnih bazah - nekdaj zasedenih poslopjih, ki so danes socialni in kulturni centri. /.../ Ti nemški "ajatole anarhije" so dovolj mladi, od 18 do 25 let, in se po svoje lahko imajo za žrtve globalizacije: brezposelni so, brez rednih bivališč, pankovski, večinoma poraščeni, nekdanji odvisniki in sedanji alkoholiki, povrh vsega pa še huligani. Prepotovali so ves svet in niso zamudili niti enega vrha, med katerim ne bi zažigali avtov in smetnjakov, razbijali trgovin in se lotevali bank. Zanimivo je, da je bilo v Genovi med njimi zelo veliko deklet. (Internacionala kaosa, Mag, št. 33, 15. 8. 2001)

Mačo spolno nadlegoval dekleta
Precej se je precenil mačo, ki se je v današnji noči lotil kar štirih deklet. Po Tivoliju je namreč okoli polnoči proti Večni poti hodila skupina deklet, ena je bila komaj polnoletna, tri pa mladoletne. Šle so mimo klopi v Tivoliju, na kateri je posedal 26-letni Z. M. z Vrhnike. Vrhničan se je dvignil s klopi, stopil za dekleti in jih začel v podhodu nagovarjati k spolnim odnosom. Potem ko se na njegovo slinjenje niso odzvale, je nastopil bolj konkretno, odpel si je zadrgo in izvlekel svoje premoženje, zagrabil najstarejšo in jo začel otipavati. /.../ Mačo jo je ucvrl v noč, a ne daleč, ker so ga v bližini prestregli policisti, ga začasno priprli in ga bodo v kratkem dostavili preiskovalnemu sodniku. (Kazal ga je, Slovenske novice, 21. 9. 2001)

Vile in grablje
Kateri sta trenutno najbolj prodajani stvari v Ameriki? Vile in grablje. Kakšna je razlika med vozom Američanov in vozom pepela? Pepela ne moreš raztovarjati z vilami. V restavraciji World Trade Centra imajo tri sekcije: kadilci, nekadilci in ožgani. (Mladina, 24. 9. 2001)

Rokenrol za izživljanje najnižjih nagonov
Ob besedi rocker se nam pred očmi pokažejo grobi, možati, trdi in agresivni fantje, ki v svojih pesmih izražajo upor, agresijo in jezo, hkrati pa skušajo živeti po načelih popolnega ugodja. Všeč so jim denar, slava, ženske kot porabniško blago in vse, kar ugaja človeškim čutom. Rock'n'roll pa je bila že pred leti hitra, glasna in enostavna triakordna oblika pesmi, kot nalašč za izživljanje najnižjih nagonskih plasti osebnosti. Veliko rockerjev je živelo in še živi po teh načelih, in se prej ali slej začne soočati z eno ali drugo zasvojenostjo (mamila, spolnost, magijski in čarovniški kulti, sekte). /.../ Trdo glasbo navadno poslušajo tisti, ki so se navajeni agresivno izražati že od doma ali imajo bolj agresiven, koleričen temperament. /.../ Gre za mlade, ki imajo slabše razvite čustvene sposobnosti: prepoznavanje lastnih in tujih čustev, pravilno obvladovanje svojih čustev in impulzov, uravnavanje medsebojnih odnosov. /.../ Razdiralen vpliv, ki je psihološki, moralen in duhoven, se namreč razrašča počasi in potuhnjeno, jemlje človeku moč za pozitivne odločitve in dejanje, slabi mu osebnostno odpornost. (Rock dviga ali ubija, Družina, št. 36, 2. 9. 2001)

Usodna Ukrajinka in vroča italijanska kri
Slovenija ječi pod jesenskim mrazom, zato je Portugalska za vse toplokrvne obljubljena dežela. Tudi za kolesarje, saj bo v Lizboni od 8. do 14. oktobra svetovno prvenstvo. (...) Primorec iz Ankarana naj bi nastopal v kronometru, a nenavadna pota ljubezni, so mu prekrižala idiličen konec zelo uspešne letošnje sezone. Sviben je bil namreč osmega avgusta udeležen v nasilnem sporu v enem od koprskih stanovanj. Ker sta z italijanskim državljanom P. D. zahajala v podnajemniško stanovanje, v Puntarjevi ulici, k istem dekletu, 32-letni Ukrajinki, je 44-letniku od ljubosumja zavrela italijanska kri. Svibna (28-letni S. S. iz okolice Kopra, je pisalo v policijskem poročilu) je med prepirom v stanovanju, najprej oplazil z elektrošokerjem za samoobrambo, a vroča latinska kri in geni se še niso ohladili. Vulkan Etna je izbruhnil. P. D. je pograbil kos stekla od razbite klubske mizice in zabodel kolesarja v predel blizu jeter in žolča. /.../ Italijana so organi javnega redu in miru predali preiskovalnemu sodniku, s kazensko ovadbo za poskus umora. Ukrajinka je na slovenski obali bivala nezakonito, bila je neprijavljena, to pa je seveda sprožilo postopek tistih, ki skrbijo za javni red in moralo. No, policija - najsi bo to slovenska ali italijanska - ima s kolesarji nenehne težave. Ali goltajo in si vbrizgavajo prepovedana sredstva ter morajo uniformiranci in civilni čuvaji loviti kolesarsko združbo po hotelskih hodnikih kot mafijske kriminalce ali pa po napornih dirkah potrebujejo kanček telesne ljubezni za dvig adrenalina. Kar seveda v bistvu ni nič slabega, v nasprotju z ljubezenskimi stiki, z dopingom." (Zaradi Ukrajinke naš kolesar v krvi, Slovenske novice, 11. 9. 2001)

Sumljivi Kitajci
To bi lahko veljalo tudi za šestnajst mladih Kitajcev, ki so v Maribor lani prišli po znanje. Srkali naj bi ga na novo ustanovljeni mednarodni poslovni šoli, učeno International Business School imenovani /.../ Začelo se je pred meseci, ko so mladi Kitajci zagnali vik in krik, ker jim je volilna komisija prepovedala glasovanje na volitvah v študentski svet članic Univerze, češ da kot tujci nimajo glasovalne pravice, kaj šele možnosti kandidiranja. /…/ Govori se celo, da nekateri izmed njih nimajo opravljene niti srednje šole, da o potrebnih vizumih ne razpredamo posebej. Evropa, posebej pa Evropska unija, se v takšnih primerih izdajanja vizumov Kitajcem, otepa z vsemi štirimi. /…/ Da pri vsej zadevi nekaj krepko zaudarja, seveda najbolj zgovorno kaže uradni podatek ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki po desetih mesecih od prihoda domnevnih kitajskih študentov v Maribor, ni prejelo niti ene vloge za nostrifikacijo njihovih srednješolskih spričeval, kar je seveda izključni pogoj za vpis in pridobitev študentskega statusa. Očitno so mladi Kitajci tudi brez tega prišli do pravic, ki gredo zgolj rednim študentom. Ali drugače: vsaj šestnajsterici je nekdo omogočil lagodno turistično spoznavanje lepot Maribora, popestreno z doslej že enoletnim učenjem angleščine. (Kitajcem študentski status po francosko, Slovenske novice, 11. 9. 2001)

Bog se nas usmili
Le ozrimo se na zemeljsko oblo in bomo kmalu ugotovili, da se je človeška civilizacija (z vsemi izumi in tehničnimi pridobitvami) najčudoviteje razmahnila povsod, kjer se je širila krščanska vera, ali tudi tam, kjer so se ukoreninile monoteistične religije (judovstvo, islam). Omenimo področje kulture. Kaj lepega, resničnega in dobrega še ostane v Evropi, če bi uničili cerkve, slike, kipe in nato še vse glasbene stvaritve, celotno poezijo in literaturo, ki temelji na krščanstvu in njegovih vrednotah? Ali naj vihtimo kadilnico pred spakami, ki so jih proizvedli nacizem, fašizem in komunizem s stalinizmom? Bog se nas usmili, če bo katera oblast uničila vse, kar je krščanskega na slovenski zemlji! Brez krščanske civilizacije, Slovenci takoj pademo v dolgočasno temo poganstva pred dobo, ko so bili naši predniki pokristjanjeni na Bavarskem. (Ateisti niso manjvredna bitja!, Družina, 16. 9.2001)

Srbi - nor in nevaren narod
No, še kako prav je, da so zdaj strasti pomirjene, stare zamere (skoraj) pozabljene, da veselo trgujemo in da se v gostilni ne stepemo več, ko beseda nanese na politiko. "Normalizacija odnosov" gre v širino in globino, obkladanje Slovencev z Janezi ni več zaničljivo, Srbi pa se nam tudi ne zdijo več tako nor in nevaren narod, čeprav za vsakim vogalom odkopavajo neka trupla. (Normalizacija odnosov, Delo, Sobotna priloga, 15. 9. 2001)

Plitve lahkoživke - pomočnice greha, pokvarjenosti in pogubljenja
Dekle, ki je stopilo v gostilno, je bilo visokoraslo in obdarjeno z vsemi 'ženskimi aduti'. /.../ Po lokalu so se zaslišali vzdihljaji mladeničev, nekaj žvižgov in nekaj banalnih pripomb tistih, ki pač hitro razumejo in tudi odgovorijo na plitve izzive lahkih deklet. /.../ "In vendar je to dekle lepo. /.../ Je kot angel, toda padli angel. /.../ Pri takšnih dekletih možje in fantje vedno le izgubljajo. Žena mora biti kraljica, potem lahko vlada ter usmerja življenje, ljubezen in pa tudi strasti svojega moža, fanta, če je še dekle. Pokvarjena kraljica je sposobna človeka uničiti." Nikoli ni moč dovolj vrednotiti tistega, kar lahko spodobno dekle prispeva v določeni družbi. S svojo čistostjo, tenkočutnostjo, vedrino in ženskim šarmom prinaša v srca ljudi veliko svetlobe in radosti. Če pa se je odločila, da se bo "zabavala", vnaša samo zmešnjavo, razuzdanost, prepir in sovraštvo. Ženska je ustvarjena kot pomočnica človeku. Pomaga, da se lahko povzpne do veličine ali pa ga pahne v sramoto in pogubo. Pomaga na poti k Bogu ali pa ga omamno vodi v svet pokvarjenosti. Če žena noče biti Kristusova pomočnica, potem bo pomočnica greha in prinašalka pogubljenja. /.../ Če želi narod napredovati in imeti prihodnost, so mu potrebna dobra dekleta, žene in matere. /.../ Saj ne želim obsojati dekleta, ki je tisti poletni večer vznemirilo družbo prijetnega lokala ob Krki. /.../ Fantje se v takšnem položaju odzivajo zelo hitro. /.../ Uresničitev svojih ciljev jim pri takih lahkoživkah ne bo težka. In tudi dekleta imajo nekakšno nenavadno moč in se tega dobro zavedajo. V hipu lahko fantom spodmaknejo tla pod nogami. Lahko pa jim tudi prinesejo vse tisto, za kar so ustvarjene: luč, čistost, mir, sprejetost in pozneje, življenje. (Prinašalke luči in vedrine, Družina, 15. 7. 2001)

Prijeli Bosanca
V četrtek proti večeru je carinska mobilna enota na mejnem prehodu Obrežje odkrila veliko pošiljko heroina. V skritih delih tovornjaka vlačilca, ki je pripeljal iz ene od nekdanjih jugorepublik, naj bi našli več kot 50 kilogramov smrtonosnega mamila. Voznik, po rodu iz Bosne, je v policijskem pridržanju. (…) (Prijeli Bosanca s tovorom smrti, Slovenske novice, 27. 10. 2001)

izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost