N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
uvodnik
mediji po 11. septembru
poročanje medijev v sloveniji
medijski trg
skupnosti radijski programi
mediji in pravo
tiskovni svet
medijski pregled
mediji v jugovzhodni evropi
študijski obiski
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Prepovedana in prosta uporaba tujega avtorskega dela v slovenski zakonodaji in ameriški sodni praksi
V avtorskem pravu na splošno velja, da je nosilec enovite avtorske pravice pri avtorskem delu tudi izključno materialno upravičen dovoliti predelavo prvotnega avtorskega dela (prevod, odrsko priredbo, glasbeni aranžma, vsako drugo spremembo). Za vsa tista prevzemanja tujih stvaritev v lastna dela, ki jih lahko označimo kot predelave, mora imeti torej avtor predelave dovoljenje avtorja prvotnega dela.

To pa ne velja za nekatere vrste prostih predelav, kamor sodi tudi predelava prvotnega avtorskega dela v parodijo, karikaturo, satiro, travestijo …1, kar lahko v širšem smislu štejemo za izražanje (kritičnega) mnenja. V takih primerih ni potrebno niti dovoljenje prvotnega avtorja niti plačilo ustreznega nadomestila.

Meja med obema vrstama predelav pa v praksi ni vedno jasna, kar skušam v nadaljevanju prikazati na primeru, o katerem je odločalo ameriško Vrhovno sodišče. Gre za tudi v slovenskem prostoru zanimivo vprašanje, kdaj morajo avtorji predelave (npr. glasbenega dela, romana, drame, televizijske oddaje) dobiti dovoljenje avtorja originala in kdaj lahko delo prosto uporabijo. Niso namreč redki primeri, ko skuša avtor vzbuditi pozornost s tem, da se norčuje ali iz obstoječih avtorskih del ali jih kritizira.

Pričujoči članek predstavlja izključno pravniški (avtorsko pravni) pogled na naslovno tematiko, ki je sicer izrazito interdisciplinarna, in se omejuje na primere kritičnih predelav avtorskih del.2

Praksa ameriškega vrhovnega sodišča: primer Campbell v. Acuff-Rose Music3
Ameriško Vrhovno sodišče (Supreme Court of the United States, v nadaljevanju vrhovno sodišče) je marca 1994 odločalo v primeru Campbell v. Acuff-Rose Music. Nasprotna stranka Acuff-Rose Music, Inc. je na prvi stopnji vložila tožbo zoper pritožnika v postopku pred vrhovnim sodiščem, rapersko skupino 2 Live Crew in njihovo glasbeno založbo. V tožbi je tožnik zatrjeval, da je skupina kršila avtorsko pravico na pesmi Oh, Pretty woman Roya Orbisona, katere nosilec je Acuff-Rose Music, Inc. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zavrnilo, češ da je šlo pri raperski izvedbi pesmi z naslovom Pretty woman za parodijo v smislu proste uporabe originalne pesmi.4 Pritožbeno sodišče se ni strinjalo in je odločitev spremenilo z utemeljitvijo, da uporaba parodije v komercialne namene vzpostavlja domnevo, da ne gre za dovoljeno prosto uporabo (the commercial nature of the parody rendered it presumptively unfair …). V nadaljevanju je argumentiralo, da je s tem, ko je novo delo prevzelo bistvo originala, kvalitativno prevzelo "preveč". Komercialna narava parodije tudi povzroča nastanek škode udeležencev na trgu. Našteto pomeni, da ni podana večina dejavnikov iz 107. člena ameriškega zakona (Copyright Act iz leta 1976), ki opredeljujejo, kdaj gre po zakonu za prosto uporabo.

Vrhovno sodišče se z odločitvijo višjega ni strinjalo in je odločilo, da je komercialna parodija raperjev 2 Live Crew v okviru proste uporabe in ne pomeni kršitve avtorske pravice. V sodbi je poudarilo, da je v takšnih primerih potrebna natančna analiza vsakokratnega življenjskega primera (case by case analysis), saj so lahko primeri proste uporabe, našteti v zakonu, le splošno vodilo sodišču. Ameriški Copyright Act iz leta 1976 dovoljuje prosto uporabo (fair use) avtorskih del (med drugim) tudi v namene kritik in komentarjev (criticism, comment), kamor po mnenju ameriškega vrhovnega sodišča sodijo tudi parodije.5

Ko presojajo, ali gre pri uporabi tujega avtorskega dela za dopustno prosto uporabo, morajo ameriška sodišča uporabiti štiri kriterije6: 1. namen in značaj uporabe, vključno z ugotavljanjem, ali je predelava narejena s pridobitnim namenom ali za nepridobitne, naprimer izobraževalne namene, 2. naravo prvotnega dela, 3. kolikšen del prvotnega avtorskega dela je bil predelan ter 4. učinek, ki ga ima predelano delo (npr. parodija) na potencialni trg ali na vrednost prvotnega dela. Vendar pa vrhovno sodišče poudarja, da nobeden od naštetih dejavnikov ne velja absolutno; bolj ko je zveza s prvotnim delom zabrisana, bolj ko predelava (parodija) transformira, spreminja original in mu dodaja nov izraz, nov pomen ali sporočilo, manjša je pomembnost ostalih kriterijev, ki bi govorili proti prosti uporabi - tudi komercialnega namena parodije. Vrhovno sodišče konča z grajanjem sodbe pritožbenega sodišča na tistih mestih, kjer je slednje vzpostavilo domnevo, da gre za kršitev avtorske pravice, čim je podan eden od kriterijev po 107. členu.

Čeprav sodba ameriškega vrhovnega sodišča ni neposredno uporabna v slovenskem pravnem redu, menim, da bodo dejavniki, na katere je sodišče opozorilo, relevantni pri razmejitvi med prepovedano in prosto uporabo tudi pri uporabi slovenskega zakona, ko se bo slovensko sodišče znašlo pred podobno odločitvijo.

Parodija kot prosta predelava po slovenskem zakonu7
Pravico do proste predelave objavljenega avtorskega dela ureja slovenski zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 53. členu. Predelava objavljenega dela je po tej določbi prosta, ko gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, ki ne ustvari ali ne utegne ustvariti zmede glede izvora dela. V takšnem primeru avtorju predelave ni potrebno pridobiti dovoljenja avtorja, niti mu ni potrebno plačati nadomestila. ZASP navidez široko dovoljuje predelavo avtorskih del za namene kritike8, saj v 53. členu določa le dve omejitvi: originalno delo mora biti objavljeno, parodija (karikatura, satira, travestija)9 pa ne sme ustvariti zmede glede izvora dela. V omenjenem raperskem primeru bi, menim, težko dokazali, da raperska različica pesmi ustvarja zmedo glede izvora dela, prvotna pesem pa je bila nedvomno objavljena. Ali pa bi slovensko sodišče res odločalo samo na podlagi dveh kriterijev iz 53. člena?

V 46. členu ZASP določa splošno pravilo, kako presojati vsebinske omejitve. Ne gre spregledati, da so vsebinske omejitve avtorske pravice, med katere sodi prosta uporaba10 za namene parodije, le izjema od splošnega pravila - avtorju je potrebno zagotoviti ustavno zajamčeno, človekovo in absolutno avtorsko pravico z vsemi upravičenji, ki iz nje izhajajo.11 Iz tega pravila izhaja tretja omejitev pravice do proste predelave: pravica do uporabe dela za namene parodije se mora kot vsebinska omejitev in zato kot izjema razlagati restriktivno. ZASP v 46. členu daje za takšno razlago štiri napotke, ki jih mora upoštevati sodišče, ko presoja, ali gre za prosto uporabo: 1. obseg uporabe avtorskih del mora biti omejen glede na namen, ki ga je treba doseči (kriterij je podoben tistemu, ki ga je uporabilo ameriško vrhovno sodišče, glej zgoraj), 2. uporaba dela mora biti v skladu z dobrimi običaji12, 3. ne sme nasprotovati običajni uporabi dela in 4. ne sme biti v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.13 Pri naštetih kriterijih, ki so jih sodišča dolžna uporabljati kumulativno, gre v glavnem za pravne standarde, ki jim bo pravo vsebino dala šele sodna praksa; to velja predvsem za "dobre običaje", ki jih v podobni obliki srečamo tudi v drugih zakonih14, ter za "običajno uporabo dela".

Z vidika procesnega prava je v omenjenem primeru zanimiva uporaba pojma "parodija". Kako sodišče ugotavlja, kdaj neko delo predstavlja parodijo (ali karikaturo, satiro, travestijo)? Menim, da sodišče odloči na podlagi pravil znanosti in stroke ter življenjskih izkušenj, ki predstavljajo del procesnega gradiva, ki ga zbira sodišče po preiskovalnem načelu (ta pravila lahko stranke seveda tudi navajajo, podobno kot lahko navajajo svoja pravna naziranja). Če je za ugotovitev in razjasnitev, ali gre pri predelavi za parodijo (karikaturo, satiro, travestijo), potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, bo moralo izvesti dokaz z izvedencem.

O zakonskih interesih avtorja
Pri ugotavljanju, kaj so avtorjevi zakoniti interesi (četrti kriterij restriktivne razlage), si lahko pomagamo z zgoraj citirano ameriško sodbo: komercialna narava parodije bi na primer lahko ogrozila avtorjeve zakonite premoženjske interese, vendar ne sama po sebi. Potrebno bi bilo ugotoviti, ali sta original in predelava (parodija) zamenljiva produkta (ali je občinstvo originala Roya Orbisona enako občinstvu raperjev 2 Live Crew? Ameriško sodišče pravi, da to ni verjetno).15 Ob odsotnosti dokaza substitutivnosti (zamenljivosti) obeh glasbenih del na trgu bi težko dokazali avtorjevo materialno prikrajšanost. Potrebno je odgovoriti tudi na vprašanje, ali je morda avtor originala ekonomsko ogrožen že zaradi posledic, ki jih ima parodija kot kritika na odnos do prvotnega dela, čeprav imata deli različno občinstvo. Ameriško vrhovno sodišče ni naklonjeno takšnemu stališču16, brez dvoma pa gre za vprašanje, ki terja odločanje od primera do primera.

Drugo vodilo, ki pride v poštev, pravi, naj bo obseg uporabe prvotnega avtorskega dela omejen glede na namen, ki ga je treba doseči. Prevzemanje prvotnega dela v celotnem obsegu, pa čeprav pod oznako kritike ali parodije, bo le stežka prepoznan kot dovoljena prosta uporaba.17 Namen, ki ga parodija skuša doseči, ne sme biti enak, konkurenčen tistemu, ki ga ima prvotno delo. Parodija (kritika) mora vsebovati drugačno ali dodatno sporočilo (informacije).18

Avtorjevi zakoniti interesi pa niso le materialni - pri vsebinskih omejitvah po mnenju teorije ostanejo nedotaknjene njegove moralne pravice.19 Vendar je vprašljivo, ali je res možno dopustiti, da bi se avtor lahko zmeraj upiral vsakršnemu posegu v svoje moralne pravice, kadar gre za dopustno prosto uporabo. V nekaterih primerih je nujnost posegov v moralne avtorske pravice prepoznal že zakonodajalec (pri prosti uporabi dela v dokazne namene v postopkih pred državnimi organi niti ni predpisal pogoja, da gre za že objavljeno delo niti naj se navedeta vir in avtorstvo).20 V drugih to izhaja iz same narave in oblike proste uporabe. Tipični primer za slednje je parodija.21

Parodija je delo, ki posmehljivo ali šaljivo posnema drugo delo oziroma ga obravnava protitematsko: obdrži nekatere značilne, razpoznavne elemente prvotnega dela, druge pa nadomesti z novimi in drugačnimi, s čimer doseže komične učinke.22 Kot šaljiva ali posmehljiva kritika nekega drugega dela bo parodija praviloma posegla v pravico spoštovanja - izključno moralno avtorsko pravico avtorja originala, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.23 V primerih, ko bi prišli navzkriž pravica za izdelavo parodije in pravica spoštovanja prvotnega dela, bo ob upoštevanju vseh omenjenih kriterijev odločilo tehtanje sodnika. Marsikdaj bo to hkrati tehtanje dveh ustavnih pravic: svobode izražanja (39. člen Ustave RS) in svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave RS) na eni ter varstva avtorske in osebnostnih pravic (35. in 60. člen Ustave RS) na drugi strani.

Sodna praksa v Sloveniji
Po dostopnih podatkih24 sodnega primera, v katerem bi se sodišče ukvarjalo s parodijo in njeno dopustnostjo, doslej še ni bilo. To pa ne pomeni, da je razpravljanje o tej temi odveč. Zelo pogosto se primeri parodij namreč pojavljajo tudi v slovenskem (javnem, zlasti medijskem) prostoru. Takšna primera sta (bili) televizijski oddaji TV Poper, v kateri avtorji in nastopajoči "brijejo norce" iz različnih televizijskih oddaj25 (za katere obstajajo avtorske pravice) in ZOOM.26 Tudi številne reklame27 vsebujejo elemente parodij na znane filme, pesmi, like iz stripov, risank … Če bo kdaj prišlo do spora o tem, ali so takšne in podobne parodije dopustne, bodo uporabni tudi kriteriji, ki sta jih doslej izoblikovali teorija28 in (zaenkrat tuja) sodna praksa.

Viri
Cigoj, Stojan: Obligacijska razmerja 1978, zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, ČZ Uradni list RS, Ljubljana, 1978.
Cigoj, Stojan: Avtorska pravica obdelave in priredbe v mednarodnem in primerjalnem pravu, ZZR, XVIV. letnik, Ljubljana, 1984.
Cornish, William Rodolph: Intellectual Property Rights: patents, copyright, trade marks and allied rights, 3rd ed., London: Sweet&Maxwell, 1996.
Ilzhöfer, Volker: Patent-, Marken- und Urheberrecht, 4. Auflage, Verlag Vahlen, 2000.
Juhart, Jože: Zbiranje pravdnega gradiva, Pravnik, št. 5-8, 1957, str. 202-233.
Marret, Paul: Intellectual Property Law, London, Sweet&Maxwell, 1996.
Štempihar, Jurij: Osnove avtorskega in iznajditeljskega prava, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1964.
Rehbinder, Manfred: Urheberrecht, 11. Auflage, Verlag C.H. Beck, 2001.
Trampuž, Miha: Avtorsko pravo, izbrana poglavja, Cankarjeva založba, 2000 (Zbirka Pravna obzorja; 13).
Trampuž, Miha; Oman, Branko; Zupančič, Andrej: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997.
Trampuž, Miha: Avtorsko pravo v praksi, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1991.
Wedam-Lukič, Dragica: Odločanje o višini škode, denarnega zneska in o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku (čl. 212 ZPP), Pravnik, let. 28 (1973), 4-6, str. 154-161.
Zbirka mednarodnih pravnih aktov, WIPO, Geneva, 1997.
Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/78.
Ustava RS, Ur. l. RS, št. 33/91.
Urheber- und Verlagsrecht, 8. Auflage, Deutscher Taschenbuch Verlag, 2001.

1 Prosta predelava (parodija) torej predstavlja vsebinsko omejitev avtorske pravice prvotnega dela, ki je nujna posledica potrebe, da se sicer absolutna avtorska pravica omeji v interesu izobraževanja, kulture, zasebne uporabe. Na ta način se zavaruje upravičen interes javnosti, da se v nekaterih primerih avtorska dela uporabljajo brez dovoljenja avtorjev.
2 Ne ukvarjam se torej s parodijami likov oseb ali zgodovinskih dogodkov (tak primer je npr. reklama za Gorenjko, ki v reklamne namene uporablja srečanje ameriškega in ruskega predsednika v Sloveniji), kjer se odpirajo vprašanja osebnostnih pravic.
3 Sodba Campbell v Acuff-Rose Music, 510 U.S. 569 (1994) je objavljena na spletni strani http://www4.law.cornell.edu/cgi-bin/empower?DB=SupctSyllabi&TOPDOC=0&QUERY00=copyright, z dne 19. 4. 2001. 4 Gre za doktrino "fair use" v ameriškem avtorskem pravu.
5 Samo kot zanimivost naj omenim nemški avtorski zakon (Urheberrechtsgesetz), ki ne pozna proste uporabe dela za namene kritike, zato teorija takšno pravico smiselno (po namenu te norme) izpeljuje iz moralne avtorske pravice do prve objave. Pač pa vsebuje svobodo izražanja, kamor sodi tudi pravica do kritike in parodije, nemška ustava (Grundgesetz, 5. člen). Glej Rehbinder, str. 210, Schack, str. 121.
6 Prim. 107. člen Copyright Act.
7 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 21/95 (v nadaljevanju: ZASP). 8 Izražanje kritike (tudi parodija je vrsta kritike) štejem za izvrševanje svobode izražanja. Glej 39. člen Ustave RS.
9 Kljub temu, da ZASP govori le o parodiji in karikaturi, pa že njegovi komentatorji opozarjajo, da bi bilo pravilo možno razširiti tudi na travestije in persiflaže (Trampu, Oman, Zupančič: Komentar ZASP, str. 164), sama pa dodajam še satire.
10 Upoštevati je tudi potrebno, da prosta uporaba avtorskega dela predstavlja najhujšo izmed vsebinskih omejitev avtorske pravice.
11 Trampuž, Oman, Zupančič: Komentar ZASP, str. 141.
12 Glej tudi 10. člen Bernske konvencije: certain free uses of works
13 Tretji in četrti kriterij sta povzeta po 2. odstavku 9. člena Bernske konvecije.
14 Glej npr. 21. člen ZOR.
15 "It is unlikely, that the work will act as a substitute for the original, since the two works usually serve different market functions."
16 "The cognizable harm is market substitution, not any harm from criticism."
17 Cornish, str. 380.
18 Ibid.
19 Trampuž, Oman, Zupančič: Komentar ZASP, str. 142.
20 Gre torej za omejitvi moralnih avtorskih pravic do prve objave in priznanja avtorstva. Glej Trampuž, Oman,
Zupančič: Komentar ZASP, str. 170.
21 Tako Cornish, str. 393.
22 Glej Trampuž, Oman, Zupančič: Komentar ZASP, str. 163, Schack, str. 121, Cigoj, Avtorska ..., str. 15 in 17.
23 19. člen ZASP, gl. tudi Cornish, str. 292.
24 Bazi IUS INFO in STAIRS.
25 Na primer TV kviza "Lepo je biti milijonar".
26 V eni od oddaj so naredili parodijo na znani film Najini mostovi.
27 Iz tuje teorije je prevzet primer, da npr. reklama "Carry on Cleo" (za avtomobil Clio), v kateri sta uporabljena lika Antonija in Kleopatre, ne posega v moralne pravice režiserja filma Antonij in Kleopatra. Takšna parodija naj bi bila torej dopustna. Cornish, str. 394.
28 Cigoj je v svojem članku "Avtorska pravica obdelave in priredbe v mednarodnem in primerjalnem pravu" opozoril na problem parodije kot proste predelave, ko ta še ni bila izrecno dovoljena.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

zakon o avtorskih in sorodnih pravicah

Medijska preža
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev