N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
uvodnik
mediji po 11. septembru
poročanje medijev v sloveniji
medijski trg
skupnosti radijski programi
mediji in pravo
tiskovni svet
medijski pregled
mediji v jugovzhodni evropi
študijski obiski
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
"Front Lines And Deadlines: Perspectives on War Reporting", Media Studies Journal, 15 (1), Summer 2001
Naslov poletne številke Media Studies Journal edinstveno odzvanja v jesenskem obdobju po samomorilskih terorističnih napadih na svetovni trgovinski center v New Yorku. Kako ob nekaj tisočih civilnih žrtvah v samem svetovnem središču sploh lahko še govorimo o frontnih linijah oz. o vojnem spopadu dveh ali več prepoznavnih nasprotnikov? Kje so časovne in prostorske meje pokrivanja "vojnega" dogajanja, ko globalne televizijske mreže, kot je CNN, prav o newyorški tragediji poročajo 24 ur na dan iz različnih koncev sveta? Kakšne so torej perspektive sodobnega vojnega dopisništva v obdobju t. i. globalne vojne, v kateri novinar sovražniku kot transnacionalni mreži terorističnih organizacij nikoli ne zre v oči?

Ob tovrstnih aktualnih dvomih in problemih tokratna izdaja Media Studies Journal na več kot 100 straneh, skupaj z bogatim arhivskim fotografskim materialom, ponuja vrsto relevantnih razmišljanj in refleksij o izbrani temi vojnega dopisništva, in sicer iz zgodovinske, profesionalne in moralne perspektive. Avtorji kot vojni dopisniki in fotoreporterji, predstavniki vojske in obrambnega ministrstva, profesorji novinarstva, etike in prava, komentatorji in opazovalci, pristopajo k obravnavanemu vprašanju večinoma s svojimi pričevanji, tako sistematično odkrivajo vzorce, trende, probleme in s tem tudi rešitve.

Dostop novinarjev na prizorišče spopada
Zgodovinar in kurator Newseuma v Arlingtonu Harold M. Evans se obrača na prvega vojnega zavojevalca in hkrati poročevalca Juliusa Cezarja v čas pred našim štetjem, kjer razkriva zgodovinske korenine sodobnega vojnega dopisništva, ki ima po njegovem mnenju štiri "botre" - demokracijo, časovnost, obseg in hitrost. Komentatorka in vojna dopisnica iz Vietnama Tad Bartimus orisuje ovire, s katerimi so se soočale ženske novinarke in fotoreporterke na vojnih področjih. "Vedno je šlo za problem stranišč," ilustrira dolgoletno spolno diskriminacijo do vrste pogumnih in uspešnih vojnih dopisnic. Pripoveduje, da je šele Christiane Amanpour iz CNN - prva ženska zvezda televizijskega spopada med zalivsko vojno - ženskam novinarkam odprla prosto pot na frontne linije. Novinarka Associated Press Edith M. Lederer spremlja na podlagi svojih lastnih izkušenj napredek tehnologije in njen vpliv na vojno dopisništvo. Trdi, da se tehnologija sicer spreminja, vendar poslanstvo vojnih dopisnikov ostaja ves čas enako. Medtem ko nova tehnologija omogoča posredovanje vesti skoraj v istem trenutku, se osnovno zbiranje informacij na terenu tudi v času konfliktov ne razlikuje. Profesorica novinarstva na Univerzi v Arizoni Jacqueline E. Sharkey se ukvarja z bistvenim vprašanjem spoštovanja 1. ustavnega amandmaja. Le-ta govori, da naj bo omogočena svoboda govora tudi v primeru obravnavanja vojnih in obrambnih zadev, brez cenzure poročanja, h kateri dosledno težijo vojaške oblasti. S pomočjo aktualnih primerov avtorica ugotavlja, da direktni nadzor nad vojnim poročanjem učinkovito nadomeščajo tehnike upravljanja z novinarskimi zgodbami - kot so naprimer: skrivanje takšnih informacij, ki bi lahko ameriško vlado postavile v slabo luč, zavajanje medijev pri vojaških napakah kot tudi uspehih, uporaba brifingov Pentagona v namen razveljavitve vloge medijev in podobno. Kljub vsemu zaključuje: če sledimo ameriški ustavni praksi, morajo biti mediji tisti zadnji razsodnik o tem, kaj bodo ljudje izvedeli o vojaških operacijah. Vendar pa novinar, ki mu je prepovedan dostop na prizorišče spopada, dejansko ne more izbirati.

Omejiti prizadevanja vojaških oblasti glede tajnosti
"Na smrt me je strah vojske vladnih 'spinerjev' (pripovedovalcev zgodb), ki elektronsko in direktno - nekateri bolj odgovorno, drugi manj - naslavljajo stotine različnih medijev in komentatorjev," piše nekdanji obrambni dopisnik The Washington Post George C. Wilson, ko razčlenjuje odnose med mediji in vojaškimi oblastmi. V svoji analizi "čudnega para" ugotavlja, da na splošno ni opaziti niti izboljšanja niti poslabšanja odnosov. Ob dogodkih so praktiki kot npr. dopisnik CNN za vojaško-obrambne zadeve Jamie McIntyre in bivši tiskovni predstavnik iz Pentagona Kevin Bacon tisti, ki oblikujejo kulturo medsebojnega odnosa. Obrambni in vojaški poročevalec National Journala James Kitfield v svojem članku o lekcijah iz Kosova opozarja, da v sodobni komunikacijski dobi problema ne predstavlja premalo informacij, temveč preveč informacij, ki se prehitro prenašajo prek globalnih medijev in jih na ta način prepametno izkoriščajo. Tako je po koncu napadov tiskovni predstavnik Nato Jamie Shea priznal, kako so z načrtovanimi brifingi namerno okupirali 24-urni medijski čas in prostor. "Dovolj je dovolj," poudarja profesorica medijske etike in prava na univerzi v Minnesoti Jane Kirtley - po njenem mnenju morajo novinarji ostro zamejiti prizadevanja vojaških oblasti za absolutno tajnost. V podporo svojemu stališču navaja primere skupnih akcij novinarjev, tudi v obliki tožb zoper zvezno vlado, ki so pripeljale do pogajanj s Pentagonom in soglasno sprejetih načel poročanja o vojaških spopadih maja 1992. Novinarji kljub vsemu ne smejo odstopiti od svojega profesionalnega in moralnega vodila: če vojaške oblasti zahtevajo od medijev nesprejemljive omejitve v njihovem poročanju, potem je edina etična rešitev, da mediji enostavno nehajo poročati.

Temu pogledu so na drugi strani dopolnilni poudarki nekdanjega tiskovnega predstavnika za zunanjo politiko in obrambo v Beli hiši Roberta Simsa, ki poziva medije k spoštovanju vojaške tajnosti in jih opozarja, da se bodo sicer soočali s še večjimi omejitvami. Pri tem vojaške oblasti uživajo precejšnjo javnomnenjsko podporo, saj je naprimer v primeru zalivske vojne januarja 1991 79 odstotkov Američanov pristajalo na vojaško cenzuro. Kot pravi avtor, so mediji odlični grešni kozli, politiki in vojska pa to s pridom izkoriščajo. Predsednik Freedom Foruma in dolgoletni urednik USA Today Peter S.Prichard potresa s pepelom tudi po lastnem novinarskem poklicu, saj po njegovi oceni novinarji danes niso več tako dobro usposobljeni za poročanje o vojaških in obrambnih zadevah kot nekdaj legendarni vojni dopisniki. Ker večina ni nikoli služila vojske ter nima nikakršnih vojaških znanj in izkušenj, le težko razume in spoštuje prizadevanja ameriških oboroženih sil. V tem kontekstu je dragoceno novinarsko delo pri še vedno aktualnem časopisu ameriške vojske The Stars and Stripes, kakor v nadaljevanju opisuje nekdanji urednik S&S v Evropi Derald Everhart. Pravi, da medtem ko dojemamo vojno dopisništvo kot glamurozen poklic, poln avantur in nevarnosti, je poročanje o vojakih, kar je dnevno opravilo novinarjev The Stars and Stripes, bolj podobno opisovanju življenja prebivalcev in delavcev v velikem mestu.

Uravnotežiti profesionalizem in humanost
Dopisnik za nacionalno varnost pri National Public Radio Tom Gjelten se v svojem članku ukvarja z vprašanjem, kako pri novinarskem delu, zlasti v sodobnih konfliktih in humanitarnih katastrofah, uravnotežiti profesionalizem in humanost. "Novinarji smo pripovedovalci zgodb, ne družboslovni znanstveniki, zgodovinarji, kriminalni preiskovalci ali humanitarna pomoč. Ponujamo moč in zgovornost našega pisanja in opazovanja." S tem ponuja delni odgovor ali opravičilo novinarjeve moralne odgovornosti. V nadaljevanju navaja pravila in priporočila za poročevalstvo v postmodernih vojnah, v katerih se novinarji v neprebojnih jopičih in čeladah prevažajo naokrog v oklepnih vozilih, varovati se morajo zlasti pred razbojniki, vojaškimi diktatorji in tiskovnimi predstavniki. Veteranka televizijske mreže CNN Judy Woodruff v svojem članku poziva ameriške medije, naj v večji meri pokrivajo konflikte v tujini. "Dolgujemo svetu," pravi in dodaja, da smo svet mi. Od začetka 70. let do konca 90. let stalno narašča odstotek Američanov, ki menijo, da Združene države Amerike igrajo pomembno in močno vlogo kot svetovni voditelj. Nenazadnje naj bi sama izkušnja imigrantske ameriške družbe, v kateri je bil vsak deseti prebivalec rojen izven ameriških meja, pripomogla h kvalitetnemu in odgovornemu poročanju o drugih koncih sveta.

Če fotografije niso dovolj dobre, nisi bil dovolj blizu
Serija pričevanj govori o profesionalni in osebni škodi, ki so jo povzročile izkušnje vojnega dopisništva. Članek direktorja raziskovanja in zgodovine novinarstva v Newseumu Timothy-ja J. Kennyja je posvečen novinarjem, ki so izgubili življenje pri poročanju o vojnah in konfliktih, torej tistim, ki so prepričani, da je za novinarsko zgodbo včasih vredno žrtvovati življenje. Dopisnica Newsweeka Donatella Lorch razkriva svojo osebno zgodbo, kako se iz dneva v dan bojuje s čustvenimi posledicami poročanja iz Somalije in Ruande. Nagrajeni fotoreporter Newsweeka Gary Knight pa nas sooča s praktičnimi problemi in nevarnostmi fotoreporterjev na vojnih področjih, ki so vedno bolj odvisni sami od sebe in se morajo držati vzora: "če fotografije niso dovolj dobre, nisi bil dovolj blizu." Profesorica na novinarski šoli univerze v Marylandu Susan Moeller opozarja, da smo v poplavi posnetkov človeških tragedij otopeli in postali utrujeni od sočutja.

izpis

Karina Cunder

Vzpon ekološkega novinarstva
Revija IPI Global Journalist o aktualnih vprašanjih ekološkega novinarstva - Ekološko novinarstvo bi se moralo bolj opirati na rezultate znanstvenih raziskav, če želi pridobiti na kredibilnosti in bralcu ponuditi kontekst zgodbe.
Čeprav tega morda ne napoveduje eksplicitno, tokratna številka IPI Global Journalista v posebnem sklopu osvetljuje tri najaktualnejša vprašanja ekološkega novinarstva. V zgodbi o portoriškem koralnem otoku Vieques, ki ga ameriška mornarica uporablja kot strelski poligon, se avtor sprašuje, ali lahko pri ekoloških novinarjih prenesemo več čustvene vpletenosti ter ali smejo v boju za interes peščice prebivalcev otoka za ohranitev smaragdnih voda in omamnih plaž prekoračiti legalne in etične norme. Ruski pogled ilustrira prvo dimenzijo vprašanja novinarskih virov: Russell Working piše o težavah, ki jih imajo ruski novinarji, ko poskušajo pisati o ekoloških nevarnostih, povezanih z rusko vojsko, zlasti mornarico. Ne le, da ne morejo priti do informacij, vlada V. Putina je sodno preganjala novinarja, ki je pisal o tem, da obubožani ruski mornarji ropajo podmornice in organiziranemu kriminalu prodajo vse od radijskih oddajnikov do radioaktivnih izotopov. Robert A. Logan pa razčlenjuje druge vire: znanost. Ekološkemu novinarstvu očita pomanjkanje sposobnosti narativnega prikazovanja konteksta zgodbe: socioloških, psiholoških, ekonomskih in znanstvenih vidikov. Zatrjuje, da bi se moralo ekološko novinarstvo bolj opirati na rezultate znanstvenih raziskav, seveda primerno tolmačenih, če želi pridobiti na kredibilnosti in bralcu ponuditi kontekst zgodbe. Vsi avtorji se strinjajo, da ekološko novinarstvo v zadnjem času doživlja strm vzpon.

Več problemov, več novinarjev: od Bhopala do Kjota
"Novo življenje starim problemom najbolje vdahnejo novi spori," piše Jim Detjen: vlada ameriškega predsednika Georga W. Busha je to v zadnjem času počela z lopatami. Odločno zavračanje Kjotskega protokola je bilo drezanje v sršenovo gnezdo. S svojim izolacionističnim vztrajanjem je ameriški predsednik razjezill ekologe, odkrito jezo nad njim pa je izrazilo tudi več državnikov, ki mu očitajo aroganco ter slepost za znanstvene dokaze o nujnosti ratifikacije protokola.

Hkrati pa je (ne)uspeh Kjotskega protokola prinesel odlično priložnost za nov vzpon ekološkega novinarstva, piše v preglednem članku Detjen. Ne le, da se je problem pojavljal na prvih straneh vseh največjih svetovnih časnikov, Washington Post, Los Angeles Times in New York Times so zaposlili po enega specializiranega novinarja za področje ekologije. Med januarjem in aprilom so tri največje ameriške televizijske postaje predvajale 52 odstotkov več programa, namenjenega ekološkim vprašanjem, kot v letu 1996. Napovedane naftne vrtine na Aljaski, pozabljanje predvolilnih obljub o zmanjšanju ameriških emisij ogljikovega dioksida ter napoved blažitve zveznih predpisov v prid onesnaževalcem so imele na zavest o pomembnosti tovrstnih vprašanj pomemben vpliv. Avtor porast zanimanja za ekološko novinarstvo primerja s posameznimi dogodki v zadnjih dveh desetletjih in pol, ki so imela podoben učinek: industrijska nesreča leta 1984 v Bhopalu v Indiji - umrlo je 3800, ranjenih pa je bilo 200.000 ljudi, nesreča v jedrski elektrarni Černobil dve leti kasneje, vroče ameriško poletje 1988, ko so debate o klimatskih spremembah začele zapuščati polje teorije. V devetdesetih letih so bili to problemi iztrebljanja tropskih gozdov, širjenja puščav v Afriki in pomanjkanja pitne vode. V Evropi sta odjeknila predvsem BSE ter gensko spremenjeni organizmi, ki sta sprožila vprašanje varnosti hrane. Ti ekološki problemi so s toplogrednimi plini, ki jih poskuša uravnavati Kjoto, spodbudila ekološko novinarstvo, piše Detjen. Prepričan je tudi, da bo pomen tovrstnega specializiranega novinarstva še narasel, saj bo predvideno naraščanje svetovne populacije na 9 milijard do leta 2050 pomenilo še večji pritisk na naravne vire.

Kje je zgodba: na tej ali oni strani ograje?
Globalni problemi so kontekst, kot ga zahteva Logan. Pred kakšne konkretne zagate pa so postavljeni novinarji, ki se ukvarjajo z ekološkimi vprašanji v lokalnem okolju, pa pričata že prej omenjeni zgodbi: o "krhkem" otoku Vieques in o ruskih jedrskih problemih.

Portoriški novinarji se trudijo povedati ekološko, politično in človeško zgodbo otoka Vieques, napoveduje Rafael Matos. Ameriška mornarica uporablja del otoka kot vadišče; zgodba se je prvič pojavila v javnosti leta 1999, ko je z letalonosilke, zasidrane dvajset milj od obale, poletel bombnik ter na otok odvrgel dve bombi. Ena je zgrešila cilj in ubila civilista. Ameriška vojska otok že šestdeset let uporablja za kopenske, mornariške in artiljerijske manevre, toda smrt civilista je sprožila mednarodno najbolj odmevne zahteve, naj odnehajo. Ameriška vojska je zavzela stališče, da ni znanstvenih dokazov o škodi, ki naj bi jo manevri povzročali otoškemu okolju in kakovosti življenja tamkajšnjih ljudi. Manevri se bodo nadaljevali do leta 2003. Preden je zgodba dobila mednarodni odmev, so se le posamezni portoriški novinarji bojevali za dostop na zagrajeno vojaško območje, pri čemer so - zanimivo - pogosto naleteli na odpor urednikov, piše Matos. Novinarji so srčiko zgodbe videli znotraj žičnate ograje, kamor so prodirali protestniki in okoliški aktivisti - nasprotniki uporabe tega kosa otoka za strelsko tarčo. Uredniki so to zavračali, piše avtor, ker se menda morajo novinarji pri svojem delu držati legalnih in etičnih pravil. Eden glavnih očitkov je bil tudi, da so preveč čustveno vpleteni v zgodbo. Skratka: naj ostanejo zunaj ograje in na pravi strani zakona. Tudi ameriška mornarica si nikdar ni obotavljala izjaviti, da portoriški novinarji pri poročanju niso nepristranski: v glavnem so se spopadali z iskanjem informacij o uporabi izstrelkov z osiromašenim uranom, kontaminirani prsti, odpadih zastarelega orožja na delu otoka, neeksplodiranih izstrelkih, vibroakustičnem vplivu streljanja na ljudi in okolje.

Kako se na osebno "prizadetost" odzivajo uredniki, priča primer producenta CNN news Felixa Jimeneza, Portoričana, ki je, kot pravi, redko uporabil zgodbe lokalnih novinarjev, ker so vsebovale preveč čustvenega naboja in pristranskosti. "Večina tukajšnjih novinarjev bi si resnično želela, da ameriška vojska neha bombardirati Vieques, vendar pa čustev ne smete prikazati pri svojem poročanju ali posnetkih," pravi Jimenez. Predsednica portoriške javne televizijske postaje Channel 6 News Linda Hernandez svojim novinarjem dovoli vstop na prepovedano območje, urednik največjega dnevnika El Nuevo Dia Luis Ferre Rangel pa ne, saj pravi: "Sodišče se je o tem vprašanju odločilo: nihče ne sme kršiti zakona, čeprav dela pod plaščem svobode govora."

Vieques pa je tudi primer klasične napake, ki se zgodi, ko lokalna zgodba postane mednarodna, eko grand parole. Problem postane poligon za postuliranje novinarskih izhodišč, politiki skačejo na voz in se nadejajo političnih točk, sčasoma pa vsi skupaj pozabijo na majhne ljudi: v tem primeru na ljudi z Viequesa in na kakovost njihovega življenja z ali brez ameriške mornarice.

Kdo je kriminalec in kaj o tem pravi ruska vlada?
Zgodba o razkrivanju skrivnosti radioaktivnih odpadkov ruske vojske, ki jo povzema Russell Working, je dosledna ilustracija vseh težav, ki utegnejo prežati na ekološkega novinarja. Igor Kravčuk iz severnega pristanišča Petropavlovsk-Kamčatski se je osredotočil na potencialne nevarnosti ruske flote jedrskih podmornic. Poročevalec dnevnika Vesti je črpal iz virov znotraj mornarice ter pisarne okrožnega tožilca, ko je popisoval kraje mornarjev, ki so dobesedno lupili zastarele podmornice. Eno od takih dejanj bi lahko povzročilo nesrečo, ki bi radioaktivni material razširila nad področjem, na katerem živi več 100.000 ljudi. Kravčuk pravi, da zaradi teh zgodb njegovemu telefonu prisluškuje glavna naslednica KGB, FSB, in mu grozi z zaporom zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti.

Poročevalci in medijski analitiki pravijo, da je nastopilo težko obdobje za tiste novinarje, ki se ukvarjajo s povezavami jedrskega vprašanja in okolja. Zlasti ko je vpletena vojska. Najbolj znan je primer poročnika Grigorija Paska, ki je prestal že dve sojenji, potem ko je kot posebni mornariški poročevalec napisal zgodbo o odlaganju radioaktivnih odpadkov v Japonskem morju. Oprostili so ga obtožbe veleizdaje, obsojen pa je bil t. i. "nevojaškega" obnašanja, kar mu je prineslo 20 mesecev v ječi.

Prav njegov primer naj bi bil po mnenju tamkajšnjih medijskih analitikov največji udarec ruskemu ekološkemu novinarstvu. Njegov odpust iz mornarice je pomenil tudi izgon edinega vira informacij o stanju pacifiške flote. Le redki imajo takšen dostop, še redkejši pogum, da bi se ukvarjali s to problematično zadevo. In tako, navaja avtor, se vse več novinarjev izogiba tako velikih ekoloških tem in se raje ukvarja z manjšimi, kot je naprimer nedovoljeni lov na tigre v Sibiriji.

Tudi v tem primeru, tako kot v portoriškem, je izrazit problem vprašanja, kako naj novinar pride do vira, če je tako težaven, kot se je izkazalo v primeru tako ameriške kot ruske vojske. Tako v Portoriku kot Rusiji novinarji poročajo, da je vojska storila vse, da bi jih odvrnila. "Vojska novinarjem laže, jih zavaja in odkrito prezira. S take vrste virom ni mehkega pogajanja," pravi televizijska novinarka Daisy Sanchez. Ruska vojska uporablja enak način, kar se je izkazalo tudi v primeru jedrske podmornice Kursk: osnovne informacije o nesreči so ruski novinarji dobili iz skandinavskih medijev, oblasti niso dovolile objaviti niti imen mrtvih mornarjev. Novinarjem tudi niso dovolili, da bi govorili s sorodniki pogrešanih mornarjev. Časnik Komsomolskaja pravda je seznam objavil šele s pomočjo podkupovanja oblasti. Krivdo nosijo tudi časniki, ko gre za zadeve okolja: Izvestija naprimer noče objavljati vesti, ki so povezane z organizacijo Greenpeace. Ruska zgodba še nekaj jasno pove: globalne teme so morda res bolj odmevne, vendar pa so lokalne vedno nevarnejše. Igor Kravčuk pravi, da računa na mednarodni upor, če se znajde za rešetkami.

Kdo so glavni akterji in kako ekološki smo novinarji?
Robert A. Logan se poleg očitka, da se ekološko novinarstvo premalo opira na znanstvene raziskave, osredotoča tudi na vprašanje, kdo so glavni akterji v novicah o okolju in nezadovoljno ugotavlja, da so to ponavadi vladne agencije, politiki, odvetniki in korporativni direktorji, namesto tistih, ki de facto proučujejo izsekavanje gozdov ali vpliv kmetijstva na podtalnico in vodne vire.

V članku o izboru papirja za tiskanje najuspešnejših svetovnih revij piše Christina Claasen. Od leta 1960 se je količina porabljenega papirja povečala za šestkrat. Papirna industrija je tretji največji porabnik energije v ZDA (za naftno industrijo in premogovniki). Zanimiv pogled, ki ga navaja avtorica, je, da je tudi reciklirani papir ekološko obremenjujoč, saj zahteva veliko mero kemičnega prečiščevanja.

izpis

Lucija Bošnik

Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Tokratna številka revije Columbia Journalsim Review (CJR) podrobno opisuje ozadje in vpliv združitve dveh velikanov AOLa in Time Warnerja
Stara šala o Time: Koliko uslužbencev Timea je potrebnih za zamenjavo žarnice? Odgovor: Sto. Eden za zamenjavo žarnice, devetindevetdeset pa, da povedo, kako bi jo oni bolje zamenjali.

Šala sicer, vendar v njej tudi precej resnice. V reviji Columbia Journalism Review (CJR) je tokrat nosilna tema združitev ameriških multinacionalk, AOLa in Time Warnerja in vpliv le-te na novinarstvo. Vse o združitvi, o kateri so se razpisali ameriški mediji, je v razkošen članek spravil Frank Huston, novinar Salon.com in The New York Timesa. Kot pravi, bo največji pritisk na revijo Time (ki je še večji pritisk doživela ob združitvi Timea z Warnerjem) posreden: silovito zniževanje stroškov, predvsem zaradi trenutnega upadanja prihodkov iz oglaševanja in tudi zaradi novih ciljev zaslužka. Tudi Time Warnerjeva revija Fortune, ki je zaposlovala okrog 200 urednikov, je število skrčila za najmanj 13, Time pa namerava ukiniti 16 uredniških mest. Urednik Timea Norman Pearlstine, ki ima poleg vsega še nalogo braniti Time pred pretiranim poseganjem AOLa predvsem na področje preiskovalnega novinarstva in tudi poročanja o korporaciji AOL Time Warner, je AOLu vseeno dovolil nekaj agresivnega poseganja tudi v Time, rekoč, da pritiski niso nepošteni ali zavajajoči. "Rad imam dobičke," je za CJR dejal Pearlstine, "opogumijo te, da delaš marsikaj, investiraš. Ko se samo trudiš pridobiti jih, je to veliko težje in naporno." Enega glavnih sinergijskih učinkov je AOL videl v digitalizaciji, ki pa je novinarji Timea niso najbolje sprejeli. Pritoževali so se zaradi tehničnih slabosti, naprimer v AOLovem sistemu elektronske pošte, v katerega so bili vključeni. Kljub temu se bosta družbi najbolje združili ravno v t. i. online arena, ki prinaša veliko novosti. AOL je trenutna omrežna hrbtenica Timeovih strani. V prvi polovici letošnjega leta so vsem domačim stranem Time Warnerjevh revij dodali brskalnike, ki jih poganja Netscape (AOL ga je kupil leta 1999). Ob registraciji na katerikoli Time Warnerjevi spletni reviji lahko obiskovalec spletne strani požene Netscapeov iskalnik, popularen Instant Messaging service in koledarje dogodkov. Glavna ideja tega, pravi Houston, naj bi bila povezovanje spletnih navad ljudi - v tem primeru spletnega kramljanja in iskanja - skupaj z uporabo informacij. Splošna strategija družbe je: "Kadarkoli, kjerkoli boš dobil, kar boš hotel." Tako so v AOL Time Warnerju dosegli, da bralci z združitvijo CNN in vsebine revije Money dobijo kakršnokoli informacijo s področja osebnih financ, katerikoli medij že uporabijo. Podobno delitev vsebine so izvedli tudi med novicami (revija Time), zabavo (Entertainment Weekly) in najstniško vsebino (Teen Weekly). Naslednji sinergijski učinek se je že pokazal, AOL je namreč naročnino za Time ponudil prek interneta in zbral okrog milijon novih naročnikov - zdaj jih ima že 51,6 milijona. Kot piše Houston, je na internetno izdajo Teen People 65 odstotkov ljudi vstopilo prek AOL-a.

CNN po prevzemu
Čeprav nekateri iz družbe AOL Time Warner menijo, da so revije v večini ostale tako kakovostne, kot so bile prej, je vpliv AOLove kulture na Time zelo močen, kar se vidi tudi v novinarstvu. Zato se marsikdo sprašuje, ali bo poudarek na povečani produktivnosti povzročil oslabitev projektov novinarskega poročanja in raziskovanja. Poročanje je namreč zelo drago, prvi znak za alarm pa bo, ko bo poročanje postalo šibkejše, ko bo napisanih manj zgodb in ko bodo te površno pokrite.

Slab teden po združitvi AOLa in Time Warnerja se je pri CNN začela velika reorganizacija, ki je napovedovala ukinitev okrog 400 delovnih mest, kar je 10 odstotkov vseh zaposlenih na televizijski mreži. Odpusti so bili znamenje velikih sprememb, saj je AOL marca 2001 spremenil celotno razdelitev področij v televizijski mreži, združil je vse mreže pod eno streho (CNN, Headline News, CNN-Money, CNN/SI, CNNRadio, plus TBS, HBO, Turner Classic Movies, WB in Cartoon Network), s tem pa je ustvaril največjo svetovno skupino televizijskih mrež. Največje veselje vseh na CNN pa je sprožila zmagoslavna vrnitev starega finančnega mačka Louja Dobbsa.

Eno izmed pogostih vprašanj je bilo tudi, kako bo CNN zmogla pokrivati vse novice, glede na to, da je bilo odpuščenih toliko novinarjev. Vendar v CNN zanikajo vsakršne očitke na ta račun. V CNN se tudi ne strinjajo s trditvami nekaterih medijskih analitikov, da je televizijska mreža iz poročevalskega servisa postala bolj "talk-then-news".

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
mediji v svetu
Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev