|
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj Zgodba o privatizaciji medijev v Sloveniji je večplastna. Pred sprejetjem zakona o privatizaciji so javne razprave pokazale, da bi se pri upoštevanju dejanskih državnih vložkov v medijih njihova privatizacija končala kot podržavljenje. Zato je bila odločitev skupine, ki je pripravljala zakon, približno takšna: če medije izenačimo z drugimi podjetji in če ostanejo v rokah zaposlenih, imajo več možnosti, da se izognejo neposrednim političnim pritiskom strank in države. Obstajala je še ena bojazen, ki naj bi jo zakonodaja preprečila, in to je združevanje tiskanih in radiodifuznih medijev. S prepovedjo verižnega lastninjenja in z omejitvami pri deležu tujega kapitala se je poskušalo preprečiti, da bi prvo zasebno televizijsko postajo kupil največji časopisni založnik. Ta nakup je bil dejansko preprečen, v zameno pa smo dobili ameriškega investitorja, ki mu je v petih letih uspelo ustvariti takšno koncentracijo televizijskih programov (osem zasebnih televizij ima sklenjeno eksluzivno pogodbo za predvajanje programa iste produkcijske hiše), kakršne ne poznajo v nobeni drugi evropski državi.
Naslednji problem vidimo tudi v tem, da večina zaposlenih bodisi ni bila seznanjena z celotnim potekom privatizacije bodisi ni imela dovolj podatkov o posledicah posameznih odločitev vodstva. Država oziroma od nje pooblaščene agencije so v privatizaciji medijev omogočile proces lastninjenja brez nadzora. Po zakonu o privatizaciji se je delež družbenega kapitala (delnice) prenesel na tri sklade. Vsako podjetje, ki se je lastninilo, je moralo po zakonu dvajset odstotkov delnic nameniti Skladu rs za razvoj, ta pa jih je nato na dražbah ali v svežnjih ponudil investicijskim skladom. Po deset odstotkov vsakega podjetja sta dobila Kapitalski in Odškodninski sklad. Tudi ta dva sklada sta večino pridobljenih delnic prodala. Najpogostejši kupci njunih delnic so bili pooblaščeni investicijski skladi. Pri prodaji teh deležev nadzorne institucije niso preverjale, tudi če je šlo za javno dražbo, kdo so dejanski lastniki podjetij, ki kupujejo delnice. Dodajmo še, da lastninjenje medijev proizvaja koncentracijo lastniških deležev medijev v portfeljih investicijskih skladov. kbm Infond upravlja deleže štirinajstih podjetij, ki se ukvarjajo z medijsko, založniško in tiskarsko dejavnostjo ali z distribucijo javnih glasil. Kmečka družba je dala prednost regionalnim radijskim postajam; v štirih ima vsaj petinski delež. Vodilne dnevnike so si družbe razdelile takole: dvajset odstotkov lastništva v Delu si je izbojevala Krekova družba, podoben delež ima v Dnevniku Kmečka družba, tretjina Večera pa je v lasti kbm Infond. Iz naložbene strukture skladov lahko razberemo, da so imele družbe za upravljanje dobro izdelano naložbeno politiko, saj so svoje naložbe koncentrirale v določenih dejavnostih. Medijsko moč, ki so jo družbe skoncentrirale v svojih skladih, bodo lahko izkoriščali njihovi upravljavci, predvsem bančni in zavarovalniški kapital.
Deleži skladov družb za upravljanje v medijskih podjetjih
KBM Infond |
|
ČZP Večer |
30,01% |
Časopisna hiša Delo |
1,86% |
Delo prodaja |
30,11% |
Delo Revije |
2,53% |
Delo tčr |
19,93% |
Dnevnik |
1,35% |
Gorenjski tisk Kranj |
0,61% |
Gospodarski vestnik |
45,94% |
Primorske novice |
24,19% |
Radio-Tednik Ptuj |
30,01% |
Tehniška založba Slovenije |
33,54% |
Tiskarna Jože Moškrič Ljubljana |
30% |
Kočevski tisk, Kočevje |
34,83% |
Tiskarna Velenje |
42,63% |
Kmečka družba |
29,01% |
Radio Sora |
29,01% |
čzd Kmečki glas |
32,9% |
Koroški radio |
30% |
Radio Kranj |
30% |
Radio Posavje |
30% |
Dnevnik |
19,9% |
Delo Revije |
2,6% |
Atena |
|
NT&RC Celje |
20% |
Gorenjski tisk Kranj |
9,50% |
Triglav |
|
Radio Tržič |
10% |
ČZP Večer |
2,46% |
Krekova družba |
|
Delo, d. d. |
25% |
TV 3 |
23,5% |
Nacionalna finančna družba |
|
Gorenjski glas |
20% |
LB Maksima
Majhni deleži v: Savinjskem občanu, Radiu Trbovlje, ČZP Delo
Državna sklada |
|
Odškodninski sklad ž |
|
ČZP Večer |
10% |
Delo, d. d. |
10% |
Delo Revije |
10% |
Dnevnik |
8,01% |
Primorske novice |
8,06% |
NT&RC |
10% |
Gospodarski vestnik |
10% |
Radio Tržič |
4,95% |
Kapitalski sklad |
|
Delo, d. d. |
10% |
Dnevnik |
8,01% |
NT&RC |
10% |
Radio Tržič |
10% |
© 1999, Hrvatin, Kerševan
Ena izmed značilnosti slovenskega medijskega prostora je njegova majhnost. Posledica te majhnosti je, da je mogoče z relativno majhnimi finančnimi sredstvi (zlasti če primerjamo prevzeme in nakupe v drugih evropskih državah in ZDA) izvajati monopolni nadzor na omejenem medijskem trgu. Država je pred procesom lastninjenja medijev pričakovala vdor velikih evropskih in ameriških medijskih mogotcev, kakršen je bil značilen za nekatere druge tranzicijske države. Zakonodajalec je izhajal iz predpostavke, da v procesu lastninjenja ne bo velikega domačega povpraševanja po privatiziranih medijih na medijskem trgu. Zelo hitro pa se je pokazalo (vsaj na radiodifuznem področju), da vlada veliko zanimanje za frekvence, predvsem tiste, ki pokrivajo celotno nacionalno ozemlje. Pomanjkanje frekvenc so novi medijski lastniki poskušali premostiti s prekupčevanjem z že razdeljenimi licencami. Proces privatizacije medijev je potekal različno na področju tiskanih medijev in na področju radiodifuzije. Od leta 1990 je celoten časopisni dnevniški trg (razen na novo ustanovljenega Slovenca) ostal brez kakršne koli državne podpore. Deset let pozneje je Slovenija edina država v Vzhodni in Srednji Evropi, ki nima tujih lastnikov med tiskanimi mediji.
izpis
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva Madžarska ima v srednje- in vzhodnoevropski regiji najvišji delež tujega lastništva. Med letoma 1990-1994 je večina tiskanih medijev prešla v last zahodnoevropskih (zlasti nemških) vlagateljev. V naslednjih letih se je prenos lastništva stopnjeval tudi v časopisih, v katerih so imela tuja podjetja sprva le manjšinske deleže. Potem ko se je leta 1997 odprl prostor za nastanek komercialnih medijev, so zahodnoevropski in ameriški konzorciji pokupili vse nacionalne televizijske in radijske frekvence.
Privatizacija tiska: madžarski tisk je zahodnoevropski
Korenite politične spremembe na Madžarskem so že med letoma 1988 in 1990 pripeljale do radikalne liberalizacije in demokratizacije tiska. Pomembne so bile zlasti tri spremembe. Prvič, privatizacijski zakoni, ki jih je konec osemdesetih sprejel poslednji reformirani komunistični parlament, so prvič po štiridesetih letih odprli vrata zasebnemu lastništvu tiskanih medijev. Drugič, lastniška struktura tiska se je radikalno spremenila. In tretjič, odprava nomenklaturnega sistema leta 1989 je medije osvobodila uradnega nadzora in liberalizirani mediji so začeli podirati vse politične tabuje, ki so bili dotlej nedotakljivi. Privatizacija regionalnih in nacionalnih časopisov, ki jo je nadzirala nekdanja komunistična partija, je madžarski medijski trg odprla za številne tuje vlagatelje, predvsem evropske multinacionalne korporacije, ki jih je privabila razvejena mreža oglaševalcev in naročnikov teh časopisov. Vstop tujcev je radikalno spremenil strukturo lastništva v madžarskem medijskem sistemu. Hitra privatizacija je bila v interesu vseh treh glavnih vpletenih strani:
- Uredniška vodstva. Privatizacija je urednike odrešila enopartijskega nadzora in jim hkrati omogočila, da so se po prihodu postkomunistične vlade izognili pričakovani izgubi službe. Poleg tega so zahodni vlagatelji bivšim urednikom zaradi njihovih izkušenj ponujali vodilne položaje in tako prispevali k mirnemu in dobičkonosnemu prehodu medijev iz državnega lastništva v zasebnega.
- Bivša komunistična (socialistična) partija. S prodajo časopisov je prišla do prepotrebnih sredstev za kampanjo na prvih demokratičnih volitvah leta 1990.
- Zahodni vlagatelji. Finančno močni tuji lastniki so raje kupovali dobičkonosne časopise bivše komunistične partije, ki so imeli visoko naklado in številne oglaševalce, namesto da bi vlagali v novo nastale časopise z majhnim številom bralcev in le redkimi oglasi. Že obstoječi časopisi so jim zagotavljali tudi ekonomsko trdnost, konkurenčne plače in jamstvo za tehnično posodobitev časopisne industrije, ki je, poleg drugega, nujno potrebovala vpeljavo računalniške tehnologije. Značilnost madžarskega regionalnega tiska je razdrobljenost na devetnajst pokrajin z devetnajstimi časopisi. V času komunizma je imel vsak časopis monopol na svojem območju. V prvih letih tega desetletja pa so večino teh dnevnikov prevzeli tuji vlagatelji, med katerimi so bili Axel Springer (ki je kupil devet regionalnih dnevnikov v osrednjem delu Madžarske), Der Westdeutsche Allgemeine Zeitungsverlag (štiri časopise v zahodni regiji) in avstrijsko podjetje Funk, Verlag und Druckerei (tri časopise na vzhodu). Po en regionalni časopis sta kupila tudi Associated Newspapers in francoski Nice Press. Do leta 1994 je bila privatizacija dobičkonosnih tiskanih medijev skoraj končana. Na časopisnem trgu na nacionalni ravni dandanes obstaja en sam resen časopis, levosredinski Népszabadság (v lasti Bertelsmanna), ki ima nacionalno naklado in je dobičkonosen. Vsi drugi prinašajo izgubo, predvsem zato, ker je njihova naklada zunaj Budimpešte prenizka.
Tabela 1: Nacionalni časopisi na Madžarskem, 1999
Ime |
Večinski lastnik |
Blikk (tabloid) |
Ringier-H Kft. (Švica) |
Magyar Hírlap (liberalni) |
jmg Ost Presse AG (Jörg Marquard, Švica) |
Magyar Nemzet (konservativni, provladni) |
Postbank Rt. (banka v državni lasti) |
Mai Nap (tabloid) |
jmg Ost Presse AG (Jörg Marquard, Švica) |
Napi Gazdaság (ekonomski) |
Storyline Kft. (štirje madžarski vlagatelji) |
Napi Magyarország (desničarski, provladni) |
Mahír (madžarska oglaševalska agencija) |
Nemzeti sport (športni) |
Ringier-H Kft. (Švica) |
Népszabadság (levosredinski) |
Bertelsmann AG (Nemčija) |
Népszava (levosredinski) |
Vico Rt. (madžarsko podjetje s sedežem v tujini) |
Vasárnapi Blikk (tabloid, izhaja ob nedeljah) |
Ringier-H Kft. (Švica) |
Vasárnapi Hírek (nedeljska izdaja) |
Vico Rt. (madžarsko podjetje s sedežem v tujini) |
Vasárnap Reggel (nedeljska izdaja) |
Axel Springer (Nemčija) |
Világgazdaság (ekonomski) |
sodni spor zaradi lastništva med vnu (Nizozemska) in Postbank Rt. (banka v državni lasti) |
Monopol javne televizije do leta 1997
Drugače kot pri zgodnji privatizaciji tiska madžarska vlada vse do leta 1997 ni prižgala zelene luči za privatizacijo elektronskih medijev v državni lasti ali za razdelitev frekvenc zasebnikom. Kljub temu so že leta 1989 številni podjetniki (med njimi tudi medijski mogotci, kot je Silvio Berlusconi) zaprosili za licenco za ustanavljanje televizijskih ali radijskih postaj ter lobirali pri zakonodajalcih, naj sprejmejo medijski zakon, ki bi urejal dodelitev novih frekvenc zasebnemu sektorju. Vendar zakon v obdobju prvega demokratično izvoljenega parlamenta med letom 1990 in letom 1994 še ni bil sprejet. Vlada je na ustavno in zakonsko sporen način (z odloki ministrstva za kulturo) razdeljevala le lokalne frekvence, zato so do volitev leta 1997 nastale številne lokalne in regionalne televizijske in radijske postaje. Televizije so finančno podpirale mestne oblasti, lokalni radii pa so se komercializirali. Precej so si prizadevali tudi za reformo nacionalnega radiodifuznega sistema v državni lasti in za njegovo preoblikovanje v več javnih omrežij po vzoru bbc ali javnih medijev v Nemčiji in Franciji. Spremembe so izzvale ostre kritike vlade, ki si je prizadevala obdržati nadzor nad tradicionalno provladnima radiom in televizijo. S tem se je začel dolgotrajen politični konflikt o nadzoru nad javnimi mediji in tiskom, ki je močno zaznamoval celotno obdobje do leta 1994, ko so na volitvah zmagali socialisti in njihovi liberalni zavezniki ter presegli dotedanjo blokado.
Komercialne televizije so evropske, radii so ameriški in britanski
Novi medijski zakon, ki je začel veljati leta 1996, je predvidel sofisticirani sistem pravil, ki naj bi zagotovil tako neodvisnost javnih medijev kot liberalno razdelitev novih frekvenc zasebnikom. Ustanovljen je bil svet za nacionalni radio in televizijo, ki naj bi nadzoroval razdeljevanje frekvenc in delovanje medijev: določal kvote obveznih vsebin v javnih medijih, uravnaval oglaševanje in preprečeval koncentracijo medijev.
Sprejetju zakona so hitro sledile spremembe v medijski strukturi. Po vzpostavitvi državnega mehanizma za razdeljevanje frekvenc so se odprle poti za ustanovitev dveh nacionalnih komercialnih televizij in treh nacionalnih komercialnih radijskih mrež.
Za oba televizijska kanala so leta 1997 zaprosili trije glavni prosilci:TV2, RTL Klub (evropski družbi) in Iris TV (večinska lastnica je ameriška družba cme). Obe frekvenci sta bili dodeljeni evropskima družbama, ameriški pa nobena, zaradi česar se je Iris pritožila. V sodnem postopku se je sklicevala na nepravilnosti pri razpisu. Sodišče je letos njeni pritožbi ugodilo, vendar zaradi pravnih lukenj sodna odločitev še ni stopila v veljavo. Zakaj sta evropska prosilca premagala Iris, čeprav je bila njena ponudba ugodnejša? Madžarska se poteguje za polnopravno članstvo v Evropski uniji, zato mora svojo zakonodajo uskladiti z evropsko. Priporočila unije predpisujejo kvote za posamezen televizijski program, ki mora vključevati določen delež (50 odstotkov) evropske produkcije. Težava je ta, da so regulative Evropske unije v nasprotju z predpisi OECD, ki zavračajo programske kvote in zagovarjajo svobodni trg. Madžarska je kot polnopravna članica OECD tako pod pritiskom dveh nasprotujočih si regulativ in to je v medijski politiki rešila tako, da zakon o medijih pretežno sledi smernicam OECD, pri razdelitvi frekvenc pa je upoštevala priporočila Evropske unije in frekvence dodelila evropskima družbama.
Leta 1997 je začelo oddajati vseh pet nacionalnih medijev. Največji delež v družbah RTL Klub in TV2, ki sta dobili nacionalni televiziji, imata sbs in CLT-UFA. Privatizacija televizije je močno zaznamovala način novinarskega pokrivanja dogodkov. Novice so postale bolj barvite, novinarji so namesto uradnih virov začeli poudarjati človeško plat zgodbe. Profesionaliziral se je način podajanja novic, več poročevalcev je odhajalo na kraje dogajanja, doma in v tujini. Seveda je program povsem komercialen, poglobljena analiza novic in javna debata sta zanemarjeni, v shemi prevladujejo hollywoodski filmi, kontaktne oddaje, popularna glasba, sinhronizirane ameriške zabavne oddaje in druge lahkotnejše vsebine.
Komercialni radii Danubius, Juventus in najnovejši Slöger so v lasti britanskih in ameriških vlagateljev. Prva dva vrtita pop osemdesetih in devetdesetih let, Slöger pa se je usmeril v klasični pop in rock. Novice so skrčene na nekaj minut na uro. Tekmovalno okolje je k spremembam prisililo tudi javno televizijo. Izgubila je precejšnji del občinstva, zato se tudi njen program komercializira.
Tabela 2: Lastništvo nacionalnih komercialnih televizij na Madžarskem, 1999
RTL Klub |
|
CLT-UFA (evropski konzorcij, v katerem je tudi Bertelsmann, Luxembourg) |
(49) |
Matáv Rt. (monopolno madžarsko telekomunikacijsko podjetje, katerega večinska lastnika sta Deutsche Telecom in Amitech) |
(25) |
Pearson (britanska družba) |
(20) |
Raiffeisen Unicbank (Avstrija) |
(6) |
TV2 |
|
Scandinavian Broadcasting System Co. (med delničarji so evropski lastniki in Walt Disney) |
(49) |
MTM Kommunikációs Rt. (evropski in madžarski lastniki) |
(38,5) |
Tele München GmbH (Nemčija) |
(12,5)/Td>
|
TV3 (regionalni kanal, dostopen po satelitu in kabelski povezavi) |
|
Central European Media Enterprises (ZDA, aprila 1999 ga je prevzela sbs) |
(71) |
Hypo Securities Hungaria Rt. (Nemčija) |
(18) |
Alliance Hungary Kft. |
(10) |
Péter Buzási |
(1) |
Madžarska je bila ena izmed prvih držav v regiji, ki je dopustila privatizacijo tiska, precej pozno (šele leta 1996) pa je sprejela medijsko zakonodajo, ki je z ustanovitvijo sveta za nacionalni radio in televizijo omogočila nastanek komercialnih radiodifuznih medijev.
Posledice privatizacije so kratkoročno večinoma pozitivne, saj je finančna injekcija zahodnih vlagateljev povečala politično neodvisnost in omogočila tehnološko posodobitev. Vendar pa prizadevanje za večji dobiček znižuje kakovostno raven novinarstva.
Preiskovalno novinarstvo je na Madžarskem nasploh precej redko, redneje ga izvajajo le v treh tednikih, ki so vsi v domači lasti. HVG (ekonomski tednik po vzoru Economista) je bil ustanovljen konec sedemdesetih in je danes v lasti urednikov. Je zelo priljubljen in dobičkonosen ter objavlja izvrstne analize in raziskave s poudarkom na dejstvih. Tudi Élet es Irodalom (Življenje in literatura) redno preiskuje dvomljive primere privatizacije in korupcije ter je prav tako v lasti urednikov. In končno Magyar Narancs, liberalni tednik, ki objavlja tudi komentarje o javnem dogajanju, kolumne in preiskovalne članke. Uganite, kdo je njegov lastnik! Res je, uredniki. Seveda to ne pomeni, da je tuje lastništvo nezdružljivo z neodvisnim preiskovalnim novinarstvom, ampak da ti dve dejstvi nista nujno povezani.
Vlada, ministrstva in druge državne ustanove še vedno poskušajo pridobivati naklonjenost medijev s financiranjem njihovih programov in s pritiski na javne medije in tisti del tiska, ki je v neposredni ali posredni državni lasti. Seveda se je oblikoval tudi čedalje bolj jasni blok, ki se pritiskom zoperstavlja.
Za večjo novinarsko neodvisnost v Srednji Evropi morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: zakonsko zajamčena svoboda obveščanja, transparentnost vladanja, spremembe profesionalnih pravil in znanja in večja finančna neodvisnost zaposlenih. V devetdesetih letih so bile pozitivne spremembe na Madžarskem neenakomerne in počasne, a opazne na vseh področjih. Zaradi poznega sprejetja medijske zakonodaje so se zasebne komercialne televizijske in radijske postaje pojavile šele leta 1997. Vendar medijska tekma na Madžarskem danes poteka v zakonitih okvirih, ki se vse bolj približujejo merilom Evropske unije. Še vedno pa primanjkuje kakovostnega poročanja in analiz javnih zadev, zlasti spremljanja zakonodajnih postopkov, reforme institucij in mednarodne politike; in javna televizija, ki bi dejansko zaslužila svoje ime in bi obveščala in izobraževala svoja občinstva o demokraciji in demokratičnih pravilih igre.
izpis
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga Bolgarski tiskani mediji odločno stopajo v tretje obdobje razvoja po prelomnem letu 1989. V prvih letih demokracije so nastajali predvsem strankarski časopisi: Duma (uradni časopis Bolgarske socialistične stranke), Demokracija (uradni časopis Zveze demokratičnih sil), Svoboden Narod (uradni časopis Bolgarske socialistično demokratske stranke). Izid tednika 168 ur v lasti družbe Pressgroup leta 1992 je pomenil prelomnico, ki je na bolgarskem trgu vzpostavila zahodni model tabloidnih časopisov, t. j. časopisov, ki podajajo tako resne kot rumene novice. Vzorec so pozneje posnemali Trud, Standart, Novinar in večina drugih dnevnikov.
Za drugo obdobje razvoja bolgarskega tiska je značilna nenehna odvisnost od finančnih krogov, ki so podpirali osrednje časopise. Slabo ekonomsko stanje in politična kriza v letih 1996 in 1997 sta vodila k spremembi lastništva glavnih bolgarskih časopisov. Trinajstega septembra 1996 je nemška časopisna družba Westdeutsche Allgemeine Zeitung – WAZ kupila 70 odstotkov dnevnika 24 ur in tednika 168 ur. Pozneje je družba postala tudi lastnica 70 odstotkov delnic nekdanjega sindikalnega časopisa Trud. S tem se je začelo tretje obdobje bolgarskih tiskanih medijev.
Glavna značilnost tega obdobja je skorajšnja smrt strankarskih časopisov in naraščajoča odvisnost novinarske profesije od finančnih krogov. Z nakupom Truda je essenska medijska družba pridobila monopol nad bolgarskih časopisnim trgom. Bolgarska časopisna družba, ki izdaja časopisa Trud in 24 ur, oblikuje tudi posebne priloge za vsa večja mesta, kot so Plovdiv, Ruse in Varna, in tako preprečuje razvoj manjših lokalnih časopisov. Polega tega ima WAZ tudi lastno tiskarno, še več, je tudi lastnik Strela, enega največjih bolgarskih distributerskih podjetij. WAZ je v Bolgariji uporabil klasično taktiko prevzemanja vzhodnoevropskih trgov. Njegovi časopisi so bili cenejši od drugih dnevnikov, dokler tekmeci niso propadli, čeprav ji je to vsak dan prinašalo izgubo v višini 52.000 dem. Vendar je s tem vztrajno pridobivala prednost pred vsemi drugimi: leta 1997 je bila naklada vseh njenih časopisov 606.000 izvodov, vseh drugih dnevnikov skupaj pa 182.000 izvodov. Marca 1999 je bil presežek v nakladi še bolj skrb zbujajoč – Trud je izhajal v 520.000 izvodih, 24 ur v 23.000 izvodih, Sega v 35.000 itd. Tekmeci WAZ, nezadovoljni s svojim položajem, so večkrat poskušali protestirati, vendar jim ni uspelo združiti moči. Njihovo zadnje upanje je komisija za varstvo pred konkurenco, ki je 5. marca 1997 sprožila vprašanje monopola WAZ na bolgarskem časopisnem trgu. Po bolgarskih zakonih je podjetje monopolist, kadar nadzoruje 35 odstotkov trga nekega izdelka. Leto in pol pozneje je komisija prepovedala povezano oglaševanje v Trudu in 24 urah. WAZ se je pritožil na sodišče in na odločitev še čakamo. Komisija je prepovedala tudi vzajemno objavljanje oglasov v časopisih WAZ in Standartu, četrtem bolgarskem časopisu po višini naklade.
Trenutno izhaja v Sofiji devet resnih časopisov. Dnevnik Kontinent se je zaradi finančnih težav lani umaknil s trga, pojavila pa sta se dva nova dnevnika, Sega in Monitor, ki sta hitro utrdila svoj položaj. Oba časopisa sta kritična do vladajoče stranke udf. Lastnik Sege je direktor bolgarskega Gallupa Andrej Rahev, izdajatelj Monitorja pa je bivši predsednik 168 ur Pressgroupa Petio Bluskov. Časopisi družbe WAZ so trenutno deležni treh četrtin oglaševalskega kolača. Največji oglaševalci so Nestle, Coca Cola, podjetja, ki uvažajo Ford in Peugeot – Motopfoe in Sofia France Auto, ter oba operaterja mobilne telefonije Mobitel in Mobicom. V drugih časopisih oglasov skorajda ni. Časi, ko je časopis bivše vlade Duma na naslovnici objavljal oglase sedmih bank hkrati, so nepreklicno minili. Danes časopis trenutno vladajoče stranke Demokracija objavlja zgolj plačana obvestila vlade javnosti. Drugi časopisi so deležni le oglasov računalniških in drugih manjših, zasebnih podjetij.
izpis
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev Obseg češke privatizacije, predvsem elektronskih medijev, in odsotnost jasnih pravil, ki bi urejala te procese nasploh, sta presegla primerljive izkušnje sosednjih držav. Neomejeno tuje lastništvo, neobstoj pravil, ki bi preprečevala navzkrižno lastništvo, in nesoglasje o načinu in smiselnosti regulacije medijev so prispevali k temu, da je Češka postala preizkusni poligon za deregulacijo medijev. Dandanes so skoraj vsi glavni češki mediji v tuji lasti. Med vplivnimi nacionalnimi dnevniki ima češke lastnike le Pravo, nekdanje uradno glasilo komunistične partije, sedaj pa neodvisni levičarski časopis. Vsi drugi dnevniki so v lasti nemških ali švicarskih izdajateljev. Lokalni tisk v celoti nadzoruje bavarska družba Passauer Neue Presse. Pomembna značilnost v lastniški strukturi čeških medijev pa je odsotnost medijskih mogotcev. Berlusconi je Prago zapustil leta 1992, Hersant je prodal delež v najbolj priljubljenem dnevniku, Leo Kirsch pa je v istem času svoje naložbe na Češkem prodal družbi Springer Verlag, ki se je pridružila srednje velikemu švicarskemu založniku Ringieru. V deregulirani češki medijski areni so se spopadala predvsem manjša in srednje velika tuja podjetja. Razloge za lahkotnost, s katero je tuji kapital prevzemal češke medije, ne da bi mu bilo treba tekmovati s domačimi vlagatelji, je treba iskati v značilnih procesih ekonomske preobrazbe in privatizacije. Češki mediji so kratko malo posnemali postopke in metode, ki so se pojavljali tudi v širši družbi. Vzorec je bil takle: uredniško osebje (včasih le privilegirani del) je ustanovilo podjetje z minimalnim osnovnim kapitalom, kakršnega je predpisoval zakon. Novi lastniki niso imeli dovolj sredstev za razvoj, češke banke pa niso bile pripravljene vlagati v medije (razen v elektronske), zato so lastniki odprli vrata tujim vlagateljem.
Tuji založniki nadzorujejo tudi precejšnji del revialnega tiska. Štiri največje revije so v lasti nizozemske družbe VNU (Verendigde Nederlandese Uitgeversbedrijven N. V.). Dominantni položaj zasebne nacionalne televizije TV Nova v celoti nadzoruje družba CME (Central European Media Enterprises), ki se je aprila letos povezala z drugim televizijskim konglomeratom SBS. CME je s CET-21, družbo z omejeno odgovornostjo, ki je dejanska lastnica licence, sklenila pogodbo, po kateri CME pripada 99 odstotkov upravljalske moči in dobička.
Trenutno je v češki lasti le nekaj manjših zasebnih lokalnih radijskih postaj. Francoska Europe Développement International (EDI) je v zadnjem desetletju močno utrdila svoj položaj na zasebnem radijskem trgu. Če se kaka manjša zasebna radijska postaja že ni pridružila Radio Régie Music (tržni agenciji družbe EDI), je običajno povezana s katerim od drugih tujih vlagateljev, ki imajo manjše deleže na češkem medijskem trgu (Kiss, Clear Channel Communications, Metromedia INT,...). Češki kabelski imperij si delijo ameriške in nizozemske družbe. MediaOne Group (nekdanji US West International) ima v lasti 94 odstotkov holdinga Kabel Plus, ki oskrbuje 350.000 gospodinjstev (polovica trga), druga polovica gospodinjstev pa je razdeljena med ameriško družbo UIH (United International Holding Inc.) in številne nizozemske vlagatelje, za katerimi stoji nizozemski telekomunikacijski gigant KPN (Koninklijke PTT). KPN sodeluje tudi v privatizaciji češkega Telecoma.
Skratka, med vodilnimi češkimi mediji so v domači lasti le še dnevnik (Pravo), informativni tednik (Respekt), nacionalna javna televizija in radio.
izpis
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih V primerjavi s tiskanimi mediji, ki jih lahko preštejemo na prste, so v Makedoniji resnični »bum« doživeli elektronski mediji. Prvi komercialni elektronski mediji so se pojavili že leta 1993, le dve leti po makedonski osamosvojitvi. V nekaj mesecih se je število lokalnih televizijskih in radijskih postaj povzpelo na 250. Njihovo natančno število pa nikoli ni bilo znano, ker so delale »na divje«. Zakona o radiodifuziji namreč takrat še ni bilo, tako da je bil edini zakonski okvir za njihovo delo 16. člen makedonske ustave, ki zagotavlja splošno svobodo informiranja, in stari zakon o javnem informiranju iz leta 1974.
Šele novi zakon o radiodifuziji, ki je začel veljati 1. junija 1997, je začel urejati makedonsko medijsko »eksplozijo«. Po tem zakonu se je 127 zasebnih radijskih in tv postaj preregistriralo v tv in radiodifuzne družbe, ki so dobile koncesije in dovoljenja za predvajanje programa. Na celotnem ozemlju Makedonije pa programe predvajata le dve komercialni televiziji – A1 in Sitel in radio Kanal 77.
Državna radio in televizija (MRTV) sta s posebnim zakonom postala javni radiodifuzni servis s tremi televizijskimi in štirimi radijskimi kanali. Javni servis dopolnjuje še 29 lokalnih javnih radijskih postaj.
Prvi zasebni časnik v Makedoniji je izšel šele 1996, danes pa izhajata še dva nova: Makedonija Denes in dnevnik v albanskem jeziku Fakti. Izhaja še pet zasebnih tednikov. Ne smemo pozabiti še na »napol državno« podjetje Nova Makedonija, ki izdaja pet dnevnih in tri tedenske časopise.
Ko govorimo o lastninjenju makedonskih medijev, gre v bistvu le za privatizacijo Časopisno-založniškega podjetja (ČZP) Nova Makedonija, kajti vsi drugi mediji (razen Makedonske RTV) so bili ustanovljeni kot samostojna zasebna podjetja.
Privatizacija ČZP Nova Makedonija se je začela po staremu zakonu Anteja Markovi}a. Tako je več kot 50 odstotkov kapitala prešlo v roke zaposlenih, država oziroma vlada pa še vedno razpolaga z več kot 30 odstotki največje časopisne hiše v državi. Kljub temu da je večji del kapitala razpršen na male delničarje, država še vedno odločilno vpliva na imenovanje direktorja in glavnega in odgovornega urednika. Tako ob vsakokratni menjavi oblasti Nova Makedonija vsakič ostaja »provladna«.
Vendar pa privatizacija ČZP ni končana. Zahteve po osamosvojitvi časopisov, ki jih izdaja ta hiša, so vsak dan močnejše.
Sicer pa se je pred dvema mesecema zgodilo prvo tuje vlaganje v makedonske medije. Gre za časnik Dnevnik. Ameriška fundacija seaf-Makedonija (del fundacije USAID) je postala lastnica 37 odstotkov Dnevnika, potem ko je v ta časopis vložila 630.000 nemških mark.
izpis
Matjaž Jarc
Zlati rez Ustvarjalci zakona o medijih o svojem delu Ministrstvo za kulturo pripravlja novi zakon o medijih, ki naj bi nasledil zakon o javnih glasilih in delno posegel tudi na področje zakona o RTV. Uslužbenca ministrstva za kulturo Matjaža Jarca, ki je skupaj z Majdo Širco napisal in koordiniral številne osnutke novega zakona o medijih, smo zaprosili, da zapiše svoje poglede na ustvarjanje zakona in slovensko medijsko pokrajino. Poslal nam je naslednji zapis.
V tem trenutku (torek, 13. aprila 1999) se v Sloveniji na področju medijev križa množica raznorodnih interesov, ki jih podžiga proces spreminjanja področne zakonodaje. Med prvo postosamosvojitveno petletko se ob veljavnem zakonu o javnih glasilih godi neke vrste neoliberalizacija. Skoraj vse njegove določbe veljajo le kot priporočila. Sankcij tako rekoč ni. Laissez passer - laissez faire! Razcvet slovenskih medijev v sproščenem okolju, pod že kar precej razpokanimi ideološkimi kupolami, v lenobno bledeči senci spomina na politične direktive urednikom in novinarsko samocenzuro. V naraščajočem pretoku poslovno skrivnostnega kapitala. Pod reflektorji komercializacije. Pred preračunano slepimi očmi države. Večinoma zunaj kultiviranega območja. Za steno, prelepljeno z bankovci in drugimi letaki.
Morda celo bolj očitno kot v drugih zakonodajnih postopkih se v tem zaletavajo med sabo izključujoče se dvojice interesov in pojmovanj. Volja do spremembe/težnja po ohranitvi pravnih okvirov. Mediji/javna občila. Potreba po uvedbi upravnega nadzora/nadaljnja demokratizacija. Javni/zasebni interes. Slovenščina/neslovenščina. Mediji kot informacijska sredstva/mediji kot nosilci programskih vsebin (sredstva obveščanja/informatorji in kreatorji (»kulturne« zavesti). Objektivni/strankarski časopisi. Komercialne/nekomercialne postaje. Nacionalka/nič drugega. Novinarji kot edini in glavni medijski akterji (zaščitena redka vrsta)/ustvarjalci in izvajalci najrazličnejših avtorskih del. Uredniška avtonomija/programske kvote. Monopolistične težnje/(ne)nadzorovana konkurenca. Naročninsko/tržno financiranje. Lastninska in s tem vsebinska evropeizacija/globalizacija. Prosti pretok kapitala/ohranjanje nacionalnega večinskega deleža... (Naštete so le nekatere najbolj vpijoče dvojice našega medijskega kontrapunkta.)
So izdajatelji medijev dovolj močni, da danes na odboru ali jutri na avdienci prestrašijo strankarske veljake in jih prisilijo v en sam vseobsegajoči politični kompromis, ki ne bo mogel imeti pravnih učinkov? Je neoliberalizacija osnovna in glavna in neizbežna edina razsežnost demokratizacije? Ali ni narodna zavest kulturno bogastvo, tako kot so radijske frekvence javno dobro? Ali niso medijski oblikovalci naše zavesti primerljivi s polagalci in manipulatorji optičnega križa po naših tleh, po katerem lahko s hitrostjo elektronov potujejo globalizacijske (med njimi morda tudi vsaj nekatere slovenske) vsebine? Ali ni njihovo priklapljanje na možganske sprejemnike in živčne končiče slovenskih konsumentov analogno razpolaganju z radijskim spektrom (razen če smo Slovenci v prvi vrsti vodeni le statistično, kot vir prihodka države, in le v občasnih intervalih kot dodatni proračunski strošek oziroma volivci), ki za lastnike medijev ne more biti zastonj? Ali torej lahko država še naprej stoji ob strani in dopušča duhovno medijsko banalizacijo, na primer pod geslom »advertising over all«, in sicer v imenu načela nevmešavanja države v uredniško neodvisnost medijev? Ali lahko pod sponzorskim bombardiranjem vedno bolj dekultivirane (in le relativno objektivno informirane) narodne entitete država sproža rakete proti toči, ali mora vendarle soustvariti nekakšno preglednost nad delovanjem medijev in morda celo intervenirati v smislu vzpodbujanja izvirnega podalpskega medijskega razvoja, kjer in kadar je to potrebno, če je sploh potrebno? Ali se lahko kaj takega naredi z zapiranjem dotoka tujega kapitala, z zapiranjem pretoka tujerodnih vsebin, z navzkrižnimi lastninskimi ovirami ali s povečano produkcijo lastnega medijskega gradiva? Kdo bo prodal tujcem slovenski dnevnik? Bo država to kar gledala, ali si bo v takšnem primeru zagotovila svež in nadomesten informacijsko kulturni medijski vir? Bo o tem samostojno odločal urad za varstvo konkurence ali je treba preoblikovati svet za radiodifuzijo v regulativno vladno telo za informacijsko družbo? Kdo bo prvi zares investiral v razvoj slovenske avdiovizualne industrije? Kdo bo zavrtel globus in objektivno ocenil realno velikost in medijski pomen v krčih porajajoče se evropske federacije? Katere uradnike so podkupile multinacionalke in se nepooblaščeno norčujejo iz presvete EU? Kdo bo lahko sploh še pozabil na samomorilske težnje apriornega pljuvanja po domačih medijskih kreacijah in priseganje na domnevno globalne stvaritve npr. ameriške provenience? Kdo bo razglašen za največjega izvoznika slovenskih medijskih vsebin leta 2003?
Kupujte »always« vložke, za vas in vašo družino!
Od smisla do nesmisla se krešejo petelinji boji strokovnjakov z »uradniki«, uradnikov s »strokovnjaki«, strokovnjakov s »strokovnjaki«. Napake so dobrodošle, nagajanje in zavlačevanje legitimni. Na papirju se množijo črke, institucionalne nadaljevalke slovenske strankarske tradicije se zaradi iztekajočih rokov ob tem postopku včasih lahko samo še mimogrede občudujejo na televizijskih zaslonih in časopisnih straneh. Z vsakim novim papirjem pride za ure in ure novih delovnih nalog. Do torka bo treba umazati dobro ime neimenovane osebe v javnosti, ne glede na kodeks novinarske etike. Zdrav kompromis? Nikoli čista rešitev! Bolje - za spremembo - pripeljati zakon ne samo v parlament, ampak tudi v prakso. Sicer se bo še kar naprej povsem neovirano vsipal pesek v oči bralcev in gledalcev in denar v žepe neznanih izdajateljev. Na sporedu je zlati rez. Prekinitev njegovega predvajanja z reklamo za milo ali šampon se kaznuje. Ali pa se vendarle raje ohrani status quo?
izpis
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo Razvoj zasebnega avdio-vizualnega sektorja v Evropi spodbil obstoječi način financiranja javnih televizij Prilagajanje medijske zakonodaje (zakona o javnih glasilih in zakona o RTV Slovenija) evropskemu pravnemu redu je sprožilo tudi zahteve po ponovnem razmisleku o vlogi, poslanstvu in načinih financiranja programov javnega servisa RTV Slovenija. Ta je bila namreč kot večina evropskih javnih televizij ustanovljena v času, ko komercialnih televizij še ni bilo. Razmere so se v osemdesetih, pri nas šele v devetdesetih, bistveno spremenile. Poplava komercialnih programov ponuja gledalcu ogromno paleto najrazličnejših vsebin, predvsem pa obilo zabave.
Javne televizije v evropskih deželah, kjer je oglaševanje na javnih TV dovoljeno, so v tem položaju postale eden izmed igralcev na oglaševalskem trgu, ujete med megleno opredeljenim poslanstvom in tržnimi zakonitostmi. Nastanek komercialnih TV je dokazal, da lahko nekatere vsebine (npr. razvedrilne) trajno zagotavlja trg sam, s čimer je spodbijana utemeljenost financiranja tovrstnih vsebin z naročnino. Zaradi nezadostnih prilivov iz nekomercialnih virov javnih TV je na udaru predvsem programska shema, ki jo zaradi tržnih zakonitosti velikokrat namesto javnega interesa kroji gledanost posameznih oddaj.
Po drugi strani je trg tudi dokazal, da sam po sebi ni zagotovilo za to, da bodo gledalcem (predvsem tistim, ki tržno niso zanimivi) zagotovljene vsebine, ki ne dosegajo velikih gledanosti, so pa pomembne za kulturni, družbeni, politični in duhovni razvoj družbe. Nekoč je nizozemski komisar za medije izjavil, »da je skrajno neumno porabiti milijarde za izobraževanje in vzgajanje otrok in mladine, in jih nato naslednjih petdeset let pitati z limonadami«.
Drugače kot v zda obstaja v Evropi trden konsenz, da so javne televizije nujne za kakovostni razvoj družbe, zato je tudi eu pred dvema letoma sprejela t. i. amsterdamski protokol, v katerem članice poziva, naj zagotovijo obstoj javnih TV in poiščejo primerni način financiranja. Prav v zvezi s financiranjem javnih TV pa ta trenutek v Evropi potekajo najbolj vroče razprave.
Evropska komisija se je konec lanskega leta znašla v zelo neprijetnem položaju. Prvič v zgodovini Evropske unije je namreč dobila »ukor« od Evropskega sodišča, ki ji je naložilo, da mora odločiti o sporu, ki v zadnjem času pretresa evropski televizijski trg. In to čimprej.
Spor pred Evropsko komisijo je leta 1992 sprožila španska komercialna televizija, ker je po njenem mnenju španska javna TV (RTVE) na trgu delovala kot »nelojalna konkurenca«. RTVE namreč, kot je to praksa v številnih evropskih državah, država zagotavlja določeni vir financiranja, poleg tega pa ji je dovoljeno prihodke ustvarjati tudi na trgu, z oglaševanjem. Ker pa je po mnenju komercialnih televizij prišlo do prelivanja javnih in komercialnih prihodkov, je RTVE zniževala cene oglasnega prostora pod minimalno ekonomsko še sprejemljivo ceno in s tem privabljala oglaševalce. Komercialne TV, ki so odvisne izključno od prihodka s trga, si takega konkuriranja niso mogle privoščiti, zato je njihov položaj na trgu vedno bolj slabel.
Evropska komisija je za strokovno obravnavo spora pooblastila generalno upravo iv (dg iv), ki je pri eu pristojen za vprašanja varstva konkurence in državne pomoči. Martin Power iz dg iv je povedal, da se jim je zdel problem izredno občutljiv, saj je, v nasprotju z drugo industrijo, področje medijev tesno povezano s kulturo in tradicijami posameznih držav, zato je komisija zadevo »potisnila v predal«. Toda v letih 95 in 96 so sledile nove pritožbe francoskih in italijanskih zasebnih TV z enako vsebino. Ker komisija kljub temu ni reagirala, je posredovalo Evropsko sodišče in zadeva je prešla v fazo obravnave.
Power ne napoveduje končnega razpleta, je pa poudaril, da bo komisija vztrajala pri tem, da mora biti vsako tovrstno financiranje transparentno, namen in poslanstvo upravičenca pa jasno in nedvoumno opredeljena.
Spor je v ospredje razprav, ki so se razvnele med zagovorniki javnih in zasebnih televizij, ponovno postavil preučitev podlage, na kateri je utemeljen obstoj javnih televizij, in opredelitev njihovega poslanstva.
Chris Bryant (BBC): »BBC živi izključno od naročnine - in hvala bogu, da je tako.«
Verjetno je najbolj »čist« model tam, kjer je javna TV povsem umaknjena s trga in se preživlja izključno s pobiranjem naročnine. Tak model ima več pozitivnih učinkov: programske sheme ni treba prilagajati ratingom, programa ne trgajo z oglasi, kar dvigne kakovost njegovega spremljanja, delovanje javne TV hiše ni odvisno od trenutnih razmer na trgu in to zagotavlja stabilno in predvidljivo poslovanje. Nasprotniki tega modela pogosto argumentirajo, da je s tem ko ni pritiska trga, program manj gledan in tudi manj »vpliven«. Statistike kažejo drugače, saj se v državah, kjer so prešli na tak sistem (Estonija), gledanost javne TV ni bistveno spremenila.
Tehten pa je zagotovo pomislek, ali si lahko tak sistem privoščijo tudi male oziroma revnejše države, saj v tem primeru financiranje javne TV pade izključno na ramena državljanov. Poleg Velike Britanije imajo tak sistem še Finska, Norveška, Danska, Švedska in Belgija - vsekakor države iz kluba bogatejših.
Nemški model
Model, v katerem javne TV pridobivajo prihodke tudi s trga, vendar v zelo omejenem in vnaprej predvidenem obsegu, lahko imenujemo »nemški model«, čeprav v stroki takega poimenovanja ni. Pri tem modelu gre predvsem za to, da je državam uspelo doseči uravnoteženi sistem mešanega financiranja, ki ne pomeni bistvene motnje na trgu, saj je zagotovljena visoka stopnja transparentnosti prihodkov in predvidljivosti porabe sredstev. Nemška javna TV ima tako dovoljeno oglaševanje med delavniki, največ 20 minut na dan in samo do 20. ure zvečer. S prepovedjo oglaševanja v najbolj gledanem času (prime-time) v Nemčiji stimulirajo uvrščanje nekomercialnih oddaj v kakovostne termine. Sem bi lahko šteli tudi Nizozemsko, kjer prekinjanje oddaj z oglasi na javni TV ni dovoljeno, in večino vzhodnoevropskih držav.
Glede na obstoječe stanje in potencial slovenskega trga bi tak sistem najbolje deloval tudi pri nas.
Mediteranski klub
Verjetno najslabše je rešeno vprašanje položaja javnih TV na trgu v državah z juga Evrope (Italija, Španija, tudi Francija in Slovenija). Skupni imenovalec teh držav je, da jim ni uspelo zagotoviti učinkovitega in preglednega načina financiranja javnih TV. V teh državah imajo velike težave z nadzorom nad porabo sredstev, javni in komercialni prihodki se mešajo in s tem zamegljujejo sliko o porabi denarja, ni jasne predstave, koliko dejansko stane program in koliko denarja je v resnici potrebno za financiranje javnega servisa. Stanje se seveda pozna tudi na programih, ki so zaradi neurejenega financiranja precej odvisni od trženja in s tem čim višjih ratingov.
Težave se rešujejo na najslabši možen način - s privabljanjem oglaševalcev z ekonomsko neupravičenim zniževanjem cen in izsiljevanjem države z grožnjami o krčenju nekomercialnih programov.
»Kar prenaša javna TV, je javno dobro« - problem opredelitve poslanstva
V zadnjem primeru se najbolj jasno izkristalizira vprašanje poslanstva javne TV. Medtem ko v državah, kjer so javne TV odvisne izključno od javnih prihodkov, velja pravilo, da mora javna TV v okviru razpoložljivih sredstev čim učinkoviteje izpolnjevati svoje poslanstvo oziroma služiti javnemu interesu, gre pri zadnjih zaradi tržne logike, ki se skozi oddelke za trženje rada vtihotapi tudi v delovanje javnega servisa, za iskanje kompromisov med uresničevanjem poslanstva in komercialnim uspehom.
Sprevržena logika iz naslova, ki jo je bilo mogoče slišati v preteklih debatah o usodi javnega servisa pri nas, je precej slabo izhodišče za vzpostavitev sodobnega medijskega sistema.
Težava pri opredelitvi poslanstva javne TV nastane vedno, ko je treba poiskati ravnotežje med tem, kar ljudje »radi« gledajo, in tem, kar je zanje »dobro«. Hvala bogu že dolgo ne velja več, da morajo biti izobraževalne ali kulturno-umetniške oddaje že po definiciji tudi dolgočasne in negledljive, tako da je ob primerni kreativnosti in domiselnosti mogoče omenjeno dilemo premostiti laže, kot je videti na prvi pogled. Osnovni problem je kako doseči, da javna TV usmeri vso kreativno energijo v ustvarjanje programa in ne v nabiranje denarja.
Opredelitev poslanstva pa seveda ni stvar filozofov iz nacionalnih hiš, temveč naloga države, oziroma njene kulturne politike, ki jo pri nas že prav boleče potrebujemo.
Kaj si lahko privoščimo Slovenci
Med strokovno javnostjo krožijo v zadnjem času razni predlogi novega zakona o rtv Slovenija, ki so jih z različnimi interesi pripravile različne interesne skupine. Predlogi se ukvarjajo predvsem s vzpostavljanjem učinkovitejšega koncepta financiranja in pobiranja naročnine, malo ali nič pa s prepotrebno redefinicijo poslanstva javne TV hiše. Temeljno izhodišče, s katerega bi morala izhajati država pri urejanju tega področja, je treba iskati v nasprotni smeri - poiskati tak način delovanja javne TV, da bo v prvi vrsti izpolnjevala jasno opredeljeno poslanstvo, in ji v skladu s tem načelom zagotoviti tudi vire financiranja.
Dejstvo, da je danes televizija velik biznis, pri tem ne more ostati prezrto. Zdravega dualnega sistema, kjer bodo imeli poleg javnih svoj prostor komercialni mediji, danes ni mogoče graditi brez popolnoma jasnih in transparentnih virov financiranja, precizno opredeljenega poslanstva javnega servisa in zasebnih medijev in predvsem ocene zmožnosti družbe, da tak sistem ekonomsko vzdržuje.
Pri tem je treba seveda najprej vedeti, koliko denarja za izpolnjevanje svojih nalog javna TV hiša sploh potrebuje - vse, kar nam je doslej uspelo slišati, je »več!«. Nato je treba v prvi vrsti preučiti, ali je mogoče v okviru sprejemljive obremenitve državljanov ta sredstva tudi zagotoviti. Šele nato je smiselno razmišljati o deležu, ki naj ga zasluži na trgu. Upoštevajoč nemške izkušnje je mogoče tudi ob predvidenem in omejenem delovanju na trgu zagotoviti spodoben javni servis, ki ima pred očmi v prvi vrsti odgovornost do izpolnjevanja nalog, jasno opredeljenih v predpisih, ki urejajo njegovo delovanje.
izpis
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij« Kakšen razvoj naj načrtujejo lokalne nekomercialne televizije? Primer TV Novo mesto. Televizija Novo mesto, ki od leta 1993 oddaja program Vaš kanal, je izdelala izhodišča za razvojni načrt. Iz njih je razviden poziv sedanjim in potencialnim lastnikom (predvsem občini Novo mesto in drugim občinam z območja oddajnika na Trdinovem vrhu), naj se odločijo, ali je ta televizija njihovo nepridobitno občilo (kot pravi zakon), ali ga bodo prepustili tržnim zakonitostim, ali pa ga bodo z dragoceno frekvenco vred celo prodali. Po mnenju sedanjega vodstva televizije, ki je izdelalo izhodišča za razvojni načrt, pokrajinski nekomercialni televizijski program Vaš kanal s sedanjim statusom ni tržno blago.
Status neprofitne regionalne televizijske postaje oziroma nekomercialnega televizijskega programa nadzira svet za radiodifuzijo Republike Slovenije kot organ državnega zbora. Vsebinska zasnova nekomercialnega televizijskega programa je opredeljena v 46. členu zakona o javnih glasilih in v merilih za opredelitev lokalnih nekomercialnih televizijskih programov, ki jih je določil svet za radiodifuzijo. Frekvenco za oddajanje programa Vaš kanal s Trdinovega vrha in dovoljenje za nakup in postavitev oddajnika je Televizija Novo mesto dobila na podlagi 52. člena istega zakona. Status neprofitne regionalne televizijske postaje je pogojen z obsegom najmanj 5 ur žive slike na dan, od tega najmanj dve petini s kulturno-umetniškimi vsebinami, s pripravo najmanj ene ure lastnega programa na dan, z omejitvijo oglaševanja na 15 odstotkov programskega časa. Novi zakon o javnih glasilih naj bi določal za televizijske postaje s tem statusom še večji delež lokalnih vsebin, ki morajo biti uvrščene na spored v večernih urah.
Morebitna sprememba vsebinske zasnove programa Vaš kanal bi po navedbah avtorjev izhodišč za razvojni načrt Televizije Novo mesto pomenila izgubo prednosti pred drugimi interesenti za frekvence, to pa lahko pomeni tudi izgubo položajno in tehnično izjemno ugodnega radiodifuznega kanala na Trdinovem vrhu. Sedanji status zagotavlja tej televiziji tudi olajšave pri stroških za izgradnjo in obratovanje oddajnega in prenosnega omrežja, prav tako je po najnovejši uredbi vlade Republike Slovenije o plačevanju takse za uporabo radiodifuznih frekvenc ta strošek desetkrat manjši kot pri komercialnih postajah.
Po mnenju vodstva Televizije Novo mesto so za razvoj te ustanove potrebne vsebinska razširitev nekomercialnega televizijskega programa in tehnološke naložbe. Sedaj se Televizija Novo mesto financira z objavljanjem reklam, prodajo programskega časa in storitvami. Z obstoječo strukturo programa in zaposlenih posluje pozitivno, vendar brez dobička, ki bi omogočil programske širitve, dodatno zaposlovanje in investicije v opremo. Ima šest zaposlenih: dva novinarja, snemalca, vodjo trženja, računalniškega operaterja in tajnico izvedbe, čeprav program soustvarja blizu 80 zunanjih sodelavcev. Poročevalce in snemalce imajo v večini dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin. Toda gledalci zahtevajo obsežnejši program, več prispevkov iz svojega okolja, bolj kakovostno obravnavo tem in profesionalne novinarske prijeme, komentarje, raziskave, dokumentarce, vrhunske reportaže itn.
Na Televiziji Novo mesto pravijo, da bi z dodatno zaposlitvijo novinarjev in drugih kadrov, potrebnih za pripravo informativnega programa, lahko pripravljali tudi predstavitve občin, njihovih gospodarskih, komunalnih, družbenih in turističnih tem, kontaktne oddaje z župani in svetniki, okrogle mize o pomembnih vprašanjih lokalne skupnosti in lokalne uprave itn. Vendar dodajajo, da povečanje in izboljšanje kakovosti informativnega, izobraževalnega in kulturno-umetniškega programa ne bo mogoče brez sodelovanja lokalne skupnosti. Za razširitev, obogatitev in popestritev programa ni drugega vira kot prispevek tistih, ki so za obveščanje, izobraževanje in kulturo občanov zainteresirani.
Eno izmed možnosti za ohranitev in povečanje obsega informativnega sklopa vidijo snovalci razvoja regionalne TV Novo mesto v rednem sofinanciranju programa Vaš kanal iz proračunov občin na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. S tem predlogom so župani in predsedniki občinskih svetov v regiji že seznanjeni, druga možnost pa naj bi bila dokapitalizacija s svežim denarjem oziroma opremo.
Ali bodo občine v tej in drugih regijah sprejele izziv t. j. solastništvo in sofinanciranje razvoja regionalnih televizij ali pa jih bodo prepustile trgu in komercializaciji, je vprašanje razvojne politike in vizije sedanjih občinskih vodstev. Ali so zainteresirana za lokalno televizijo, bodo zagotovo opazili tudi gledalci/občani, zlasti še, če se bodo uresničili načrti o solastništvu in sofinanciranju občin in s tem povezana širitev in večja kakovost televizijskega programa.
izpis
|
|
S O R O D N E T E M E
medijski trg Medijska preža
|
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
|
|
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
|
|
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
|
|
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
|
|
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
|
|
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
|
|
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
|
|
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
|
|
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
|
|
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
|
|
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
|
|
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
|
|
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
|
|
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
|
|
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
|
|
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
|
|
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
|
|
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
|
|
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
|
|
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
|
|
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
|
|
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
|
|
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
|
|
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
|
|
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
|
|
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
|
|
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
|
|
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
|
|
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
|
|
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
|
|
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
|
|
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
|
|
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
|
|
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
|
|
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
|
|
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
|
|
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
|
|
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
|
|
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
|
|
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
|
|
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
|
|
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
|
|
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
|
|
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
|
|
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
|
|
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
|
|
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
|
|
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
|
|
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
|
|
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
|
|
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
|
|
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
|
|
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
|
|
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
|
|
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
|
|
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
|
|
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
|
|
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
|
|
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
|
|
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
|
|
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
|
|
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
|
|
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
|
|
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
|
|
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
|
|
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
|
|
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
|
|
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
|
|
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
|
|
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
|
|
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
|
|
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
|
|
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
|
|
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
|
|
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
|
|
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
|
|
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
|
|
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
|
|
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
|
|
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
|
|
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
|
|
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
|
|
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
|
|
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
|
|
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
|
|
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
|
|
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
|
|
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
|
|
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
|
|
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
|
|
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
|
|
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
|
|
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
|
|
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
|
|
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
|
|
Sonja Zdovc
Brezplačniki
|
|
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
|
|
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
|
|
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
|
|
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
|
|
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
|
|
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
|
|
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
|
|
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
|
|
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
|
|
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
|
|
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
|
|
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
|
|
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
|
|
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
|
|
Brankica Petković
Mediji za državljane
|
|
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
|
|
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
|
|
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
|
|
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
|
|
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
|
|
Boris Čibej
Demokratične čistke
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
|
|
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
|
|
Neva Nahtigal
Medijska kronika
|
|
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
|
|
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
|
|
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
|
|
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
|
|
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
|
|
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
|
|
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
|
|
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
|
|
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
|
|
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
|
|
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
|
|
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
|
|
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
|
|
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
|
|
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
|
|
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
|
|
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
|
|
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
|
|
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
|
|
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
|
|
|
|
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
|
|
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
|
|
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
|
|
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
|
|
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
|
|
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
|
|
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
|
|
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
|
|
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
|
|
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
|
|
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
|
|
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
|
|
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
|
|
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
|
|
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
|
|
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
|
|
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
|
|
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
|
|
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
|
|
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
|
|
|
|
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
|
|
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
|
|
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
|
|
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
|
|
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
|
|
|
|
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
|
|
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
|
|
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
|
|
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
|
|
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
|
|
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
|
|
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
|
|
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
|
|
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
|
|
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
|
|
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
|
|
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
|
|
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
|
|
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
|
|
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
|
|
Brankica Petković
Romi
|
|
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
|
|
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
|
|
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
|
|
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
|
|
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
|
|
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
|
|
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
|
|
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
|
|
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
|
|
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
|
|
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
|
|
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
|
|
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
|
|
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
|
|
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
|
|
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
|
|
Suzana Kos
Na drugo stran
|
|
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
|
|
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
|
|
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
|
|
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
|
|
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
|
|
Petra Šubic
Lastniški premiki
|
|
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
|
|
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
|
|
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
|
|
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
|
|
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
|
|
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
|
|
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
|
|
Medijski pregled
|
|
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
|
|
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
|
|
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
|
|
TV3 bo preživela
|
|
Novi dnevnik
|
|
RTV Slovenija
|
|
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
|
|
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
|
|
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
|
|
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
|
|
Medijski pregled
|
|
Medijski pregled
|
|
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
|
|
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
|
|
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
|
|
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
|
|
Grega Repovž
Medijski pregled
|
|
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
|
|
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
|
|
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
|
|
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
|
|
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
|
|
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
|
|
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
|
|
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
|
|
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
|
|
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
|
|
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
|
|
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
|
|
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
|
|
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
|
|
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
|
Edicija MediaWatch
|
Tanja Petrović
Dolga pot domov
|
|
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
|
|
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
|
Novinarski večeri Omizja
|
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
|
|
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
|
|
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
|
|
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
|
|
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
|
|
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko
|
mediji v vzhodni in jugovzhodni EvropiMedijska preža
|
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
|
|
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
|
|
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
|
|
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
|
|
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
|
|
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
|
|
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
|
|
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
|
|
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
|
|
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
|
|
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
|
|
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
|
|
Tanja Petrović
Tako evropsko
|
|
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
|
|
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
|
|
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
|
|
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
|
|
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah[1]
|
|
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
|
|
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih[1]
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
|
|
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
|
|
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
|
|
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
|
|
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
|
|
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
|
|
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
|
|
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
|
|
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
|
|
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
|
|
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
|
|
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
|
|
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
|
|
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
|
|
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
|
|
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
|
|
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
|
|
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
|
|
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
|
|
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
|
|
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
|
|
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
|
|
Boris Čibej
Demokratične čistke
|
|
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
|
|
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
|
|
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
|
|
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
|
|
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
|
|
Toni Gabrić
ZaMirZINE
|
|
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
|
|
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
|
|
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
|
|
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
|
|
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
|
|
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
|
|
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
|
|
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
|
|
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
|
|
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
|
|
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
|
|
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
|
|
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
|
|
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
|
|
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
|
|
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
|
|
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
|
|
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
|
|
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
|
|
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
|
|
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
|
|
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
|
|
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
|
|
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
|
|
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
|
|
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
|
|
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
|
|
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
|
|
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
|
|
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
|
|
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
|
|
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
|
|
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
|
|
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
|
|
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
|
|
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
|
|
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
|
|
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
|
|
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
|
|
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
|
|
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
|
|
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
|
|
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
|
|
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
|
|
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
|
|
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
|
|
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
|
|
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
|
|
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
|
|
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
|
|
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
|
|
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
|
|
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
|
|
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
|
|
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
|
|
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
|
|
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
|
|
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
|
|
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
|
|
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
|
|
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
|
|
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
|
|
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
|
|
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
|
|
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
|
|
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
|
|
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
|
|
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
|
|
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
|
|
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
|
|
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
|
Edicija MediaWatch Novinarski večeri
|
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
|
|
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
|
|
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
|
|
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
|
|
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
|
|
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
|
|
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
|
|
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
|
|
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes
|
mediji in pravoMedijska preža
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
|
|
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
|
|
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
|
|
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
|
|
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
|
|
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
|
|
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
|
|
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
|
|
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
|
|
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
|
|
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
|
|
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
|
|
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
|
|
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
|
|
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
|
|
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
|
|
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
|
|
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
|
|
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
|
|
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
|
|
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
|
|
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
|
|
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
|
|
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
|
|
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
|
|
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
|
|
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
|
|
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
|
|
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
|
|
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
|
|
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
|
|
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
|
|
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
|
|
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
|
|
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
|
|
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
|
|
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
|
|
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
|
|
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
|
|
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
|
|
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
|
|
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
|
|
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
|
|
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
|
|
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
|
|
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
|
|
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
|
|
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
|
|
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
|
|
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
|
|
Brankica Petković
Narobe
|
|
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
|
|
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
|
|
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
|
|
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
|
|
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
|
|
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
|
|
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
|
|
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
|
|
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
|
|
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
|
|
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
|
|
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
|
|
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
|
|
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
|
|
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
|
|
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
|
|
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
|
|
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
|
|
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
|
|
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
|
|
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
|
|
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
|
|
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
|
|
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
|
|
Ian Mayes
Po navedbah vira
|
|
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
|
|
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
|
|
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
|
|
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
|
|
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
|
|
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
|
|
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
|
|
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
|
|
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
|
|
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
|
|
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
|
|
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
|
|
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
|
|
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
|
|
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
|
|
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
|
|
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
|
|
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
|
|
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
|
|
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
|
|
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
|
|
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
|
|
Mediji za državljane – Priporočila
|
|
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
|
|
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
|
|
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
|
|
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
|
|
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
|
|
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
|
|
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
|
|
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
|
|
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
|
|
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
|
|
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
|
|
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
|
|
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
|
|
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
|
|
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
|
|
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
|
|
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
|
|
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
|
|
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
|
|
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
|
|
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
|
|
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
|
|
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
|
|
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
|
|
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
|
|
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
|
|
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
|
|
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
|
|
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
|
|
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
|
|
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
|
|
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
|
|
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
|
|
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
|
|
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
|
|
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
|
|
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
|
|
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
|
|
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
|
|
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
|
|
Serge Halimi
Nova cenzura
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
|
|
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
|
|
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
|
|
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
|
|
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
|
|
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
|
|
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
|
|
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
|
|
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
|
|
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
|
|
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
|
|
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
|
|
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
|
|
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
|
|
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
|
|
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
|
|
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
|
|
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
|
|
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
|
|
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
|
|
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
|
|
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
|
|
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
|
|
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
|
|
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
|
|
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
|
|
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
|
|
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
|
|
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
|
|
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
|
|
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
|
|
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
|
|
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
|
|
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
|
|
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
|
|
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
|
|
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
|
|
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
|
|
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
|
|
Maja Breznik
Kulturni krogi
|
|
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
|
|
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
|
|
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
|
|
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
|
|
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
|
|
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
|
|
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
|
|
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
|
|
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
|
|
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
|
|
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
|
|
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
|
|
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
|
|
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
|
|
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
|
|
Cene Grčar
Beseda velja
|
|
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
|
|
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
|
|
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
|
|
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
|
|
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
|
|
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
|
|
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
|
|
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
|
|
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
|
|
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
|
|
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
|
|
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
|
|
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
|
|
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
|
|
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
|
|
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
|
|
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
|
|
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
|
|
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
|
|
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
|
|
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
|
|
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
|
|
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
|
|
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
|
|
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
|
|
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
|
|
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
|
|
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
|
|
Matjaž Jarc
Zlati rez
|
|
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
|
|
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
|
|
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
|
|
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
|
|
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
|
|
Na začetku je bil Zakon
|
Edicija MediaWatch Novinarski večeri Omizja
|
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
|
|
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
|
|
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
|
|
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
|
|
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
|
|
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
|
|
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
|
|
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
|
zakon o medijihMedijska preža
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
|
|
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
|
|
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
|
|
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
|
|
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
|
|
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
|
|
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
|
|
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
|
|
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
|
|
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
|
|
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
|
|
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
|
|
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
|
|
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
|
|
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
|
|
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
|
|
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
|
|
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
|
|
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
|
|
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
|
|
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
|
|
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
|
|
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
|
|
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
|
|
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
|
|
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
|
|
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
|
|
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
|
|
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
|
|
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
|
|
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
|
|
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
|
|
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
|
|
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
|
|
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
|
|
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
|
|
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
|
|
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
|
|
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
|
|
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
|
|
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
|
|
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
|
|
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
|
|
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
|
|
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
|
|
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
|
|
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
|
|
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
|
|
Mediji za državljane – Priporočila
|
|
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
|
|
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
|
|
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
|
|
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
|
|
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
|
|
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
|
|
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
|
|
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
|
|
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
|
|
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
|
|
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
|
|
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
|
|
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
|
|
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
|
|
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
|
|
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
|
|
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
|
|
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
|
|
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
|
|
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
|
|
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
|
|
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
|
|
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
|
|
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
|
|
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
|
|
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
|
|
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
|
|
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
|
|
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
|
|
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
|
|
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
|
|
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
|
|
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
|
|
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
|
|
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
|
|
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
|
|
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
|
|
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
|
|
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
|
|
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
|
|
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
|
|
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
|
|
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
|
|
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
|
|
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
|
|
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
|
|
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
|
|
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
|
|
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
|
|
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
|
|
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
|
|
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
|
|
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
|
|
Matjaž Jarc
Zlati rez
|
|
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
|
|
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
|
|
Na začetku je bil Zakon
|
Edicija MediaWatch Novinarski večeri Omizja
|
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
|
|
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
|
radio in televizijaMedijska preža
|
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
|
|
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
|
|
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
|
|
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
|
|
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Brankica Petković
Kar ni romantika
|
|
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
|
|
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
|
|
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
|
|
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
|
|
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
|
|
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
|
|
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
|
|
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
|
|
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
|
|
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
|
|
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
|
|
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
|
|
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
|
|
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
|
|
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
|
|
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
|
|
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
|
|
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
|
|
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
|
|
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
|
|
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
|
|
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
|
|
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
|
|
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
|
|
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
|
|
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
|
|
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
|
|
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
|
|
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
|
|
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
|
|
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
|
|
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
|
|
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
|
|
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
|
|
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
|
|
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
|
|
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
|
|
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
|
|
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
|
|
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
|
|
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
|
|
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
|
|
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
|
|
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
|
|
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
|
|
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
|
|
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
|
|
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
|
|
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
|
|
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
|
|
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
|
|
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
|
|
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
|
|
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
|
|
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
|
|
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
|
|
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
|
|
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
|
|
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
|
|
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
|
|
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
|
|
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
|
|
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
|
|
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
|
|
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
|
|
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
|
|
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
|
|
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
|
|
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
|
|
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
|
|
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
|
|
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
|
|
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
|
|
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
|
|
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
|
|
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
|
|
|
|
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
|
|
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
|
|
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
|
|
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
|
|
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
|
|
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
|
|
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
|
|
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
|
|
Anita Mikulič
Otroci in televizija
|
|
|
|
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
|
|
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
|
|
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
|
|
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
|
|
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
|
|
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
|
|
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
|
|
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
|
|
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
|
|
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
|
|
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
|
|
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
|
|
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
|
|
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
|
|
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
|
|
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
|
|
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
|
|
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
|
|
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
|
|
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
|
|
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
|
|
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
|
|
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
|
|
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
|
|
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
|
|
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
|
|
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
|
|
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
|
|
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
|
|
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
|
|
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
|
|
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
|
|
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
|
|
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
|
|
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
|
|
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
|
|
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
|
|
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
|
|
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
|
|
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
|
|
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
|
|
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
|
|
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
|
|
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
|
|
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
|
|
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
|
|
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
|
|
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
|
|
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
|
|
Cene Grčar
Beseda velja
|
|
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
|
|
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
|
|
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
|
|
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
|
|
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
|
|
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
|
|
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
|
|
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
|
|
TV3 bo preživela
|
|
RTV Slovenija
|
|
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
|
|
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
|
|
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
|
|
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
|
|
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
|
|
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
|
|
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
|
|
Omejevanje je nedemokratično
|
|
Gregor Belušič
TV Duh
|
|
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
|
|
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
|
|
Mojca Širok
Medijske selitve
|
|
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
|
|
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
|
|
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
|
|
Goran Ivanović
Televizija na internetu
|
|
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
|
|
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
|
|
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
|
|
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
|
|
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
|
|
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
|
|
Matjaž Gerl
Gneča v etru
|
|
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
|
|
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
|
|
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
|
|
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
|
|
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
|
|
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
|
|
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
|
|
Rastko Močnik
Javne betice
|
|
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
|
Edicija MediaWatch Novinarski večeri
|
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
|
|
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
|
|
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
|
|
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov,
Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
|
|
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
|
|
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
|
|
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
|
|
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
|
|
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
|
|
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
|
Omizja
|
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
|
|
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
|
|
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
|
|
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
|
|
|