N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
uvodnik
mediji in demokracija
radikalni mediji
mediji in politika
izobraževanje novinarjev
politična satira v medijih
evropska medijska politika
20 let medijske tranzicije
splet
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
rtv slovenija
regija
diskurz o balkanu
iz zgodovine medijev
razprave o politiki
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Boštjan Videmšek, Vojna terorja: Deset let po 11. septembru, Ljubljana: Cankarjeva založba in Delo, 2011

Desetletna reportaža Boštjana Videmška s petih vojnih žarišč (Afganistan in Pakistan, Irak, DR Kongo, Somalija, Sudan) je sumarizacija in delno tudi nadgradnja avtorjevega vojnega poročanja. Gre predvsem za slogovno, nekoliko manj pa za vsebinsko nadgradnjo. Knjiga je nastala tako, da je avtor izbral najbolj reprezentativne reportažne zapise in intervjuje, jih pospremil s kratkimi umestitvenimi komentarji in jim dodal nekaj naknadnih refleksij. Videmškov vojno reporterski opus je osupljiv, količina in teža nasilnih dogodkov, ki jim je bil neposredno ali posredno priča, pa kažeta, da gre za človeka posebnega kova, ki zdrži ekstremne psihične napore. Za občutljivega bralca ali bralko je branje knjige lahko celo prenaporno, saj avtor v njej brez predaha in v neskončnost veriži zabeležke o iznakaženih truplih, o tisočih mrličih in eksplozijah, ki jih je doživel. Ob tem pa ga to nenehno soočanje in poročanje o kruti smrti prav nikjer in nikoli ne naredi neobčutljivega, nasprotno. Iz vsakega njegovega zapisa vejeta angažiranost, trdno etično stališče in nedvoumno opredeljevanje v prid vsakokratnim žrtvam, tudi v kompleksnih konfliktih.

Videmškova poročila o dogodkih in o mnenjih vpletenih oseb so retorično izbrušena. Značilna poteza je zapis ključnih poant, doživljajskih, mnenjskih ali analitičnih, v samostojnem enopovednem odstavku, pogosto na način argumentacijskega obrata. Opaziti je tudi mogoče, da je avtor za knjižno izdajo dramaturško bolj dodelal posamezna poročila, kot pa to velja za nekatere njegove reportaže s terena, ažurno objavljene v časopisu. Izdelana dramaturgija kaže na to, da je od časa, ko je avtor doživel določen vtis ali zgodbo, do predelave besedil za knjižno objavo preteklo dovolj časa, da je lahko refleksivno uredil gradivo. Toliko o slogovnih dodelavah reportažnih zapisov, ki so bili v časopisnih izdajah pogosto hektični in brez pripovedne rdeče niti (a z rdečo nitjo slikanja razpoloženja udeležencev).

Podati želim več pripomb k vsebinski nadgradnji antologije reportažnih zapisov in intervjujev v knjižno obliko. K temu bom dodal nekaj opazk o verjetni metodi Videmškovega terenskega dela, ki je povezana z omejitvami širine avtorjevega problemskega fokusa. Namen objave teh pripomb ni zanikati očitnih kvalitet avtorjevega dela v ekstremnih pogojih, temveč ga spodbuditi k temu, da bi bil v prihodnje še boljši, še bolj pronicljiv reporter in komentator.

Knjiga je sestavljena tako, da veriži vojna poročila ter na gosto in veristično popisuje doživljajske vtise s prizorišč nasilja. Zgodovinske in interesne kontekstualizacije vojn, o katerih novinar poroča, pa so, kljub temu da gre za knjigo, zelo kratke in predstavljene razpršeno, le kot vrsta kratkih uvodov v posamezne reporterske zgodbe oz. intervjuje ali kot serija minimalističnih lucidnih komentarjev, vgrajenih v poročila in spremna besedila. Knjiga nima sintetičnega (uvodnega oz. sklepnega) poglavja, ki bi poglobljeno prikazalo širšo sliko, potrebno za razumevanje, kaj generira vojne, o katerih avtor poroča.

Branje posameznih zgodb tudi pokaže, da naslov knjige podaja le delni povzetek vzrokov za pet vojn v Aziji in Afriki. Videmšek namreč ponekod v fragmentarnih komentarjih podaja kratke analize vzrokov in organizacijskih mehanizmov obravnavanih vojn, ki ne izvirajo iz vojn zahoda proti islamskemu terorizmu, pa tudi ne zgolj iz tradicionalnih lokalnih nacionalističnih nasprotij. Najbolj zanimivi so namigi o posebni ekonomiji določenih vojn, s čimer ne mislim toliko na obsežne probleme financiranja in oskrbe državnih bojnih enot, temveč na to, kako je vodenje (zlasti zasebnih) vojn nadaljevanje posla z drugimi sredstvi in kako se prepletata organizirano vojno nasilje in mednarodna delitev dela. Vojna je, na primer, lahko oblika roparskega produkcijskega načina, s katerim lahko premožni naročniki iz nevojnih območij prek lokalnih vojskujočih se posrednikov pridobijo redke in strateške surovine po nizki ceni. Takšne drobne Videmškove pripombe dajo natančnemu bralcu močno misliti, a na hkrati v oči bode dejstvo, da novinar ne podaja kakšne izčrpnejše analize teh fenomenov – niti z reporterskim gradivom s terena niti z dodatnimi analizami iz drugih virov, ki bi jih v knjigo dodal naknadno.

Kje je reporterski maksimum pri poročanju o vojnih spopadih?

V nadaljevanju se bom posvetil odgovorom na vprašanje, kako to, da Videmšek ni uspel ponuditi izčrpnejših analiz problematik, ki se jih ne da razumeti niti prek poznavanja glavnega poteka t. i. »vojne proti terorizmu« niti prek sheme konfliktnih nacionalizmov. Najprej o metodi dela na terenu in o tem, katere segmente vpletenih v konflikte je Videmšek uspel pokriti, katerih pa ne.

Videmšek serijsko poroča o nepreglednem številu nasilnih vojnih dogodkov: o spopadih, likvidacijah, eksplozijah podstavljenih bomb in izstrelkov, o pokolih, posilstvih in pregonih civilistov, o stalnem pomanjkanju varnosti in nenehnem strahu vojakov in civilistov za življenje. Toda do katere mere se je avtor teh dogodkov osebno udeležil, koliko jih je videl od blizu in v trenutku, ko so se zgodili? Precej. A vendarle se zdi, da se je nasilnim dogodkom in prizoriščem povečini zgolj približal, tako v prostorskem kot tudi v časovnem smislu. Večkrat se je sam za las izognil izstrelkom oz. bombnim eksplozijam, toda večina tistega, kar je reporter v živo doživel, so predvsem časovno ali prostorsko nekoliko oddaljene posledice vojnih dogodkov. Kadar poroča, večinoma opisuje razdejanje, ki ga je videl na prizoriščih vojnega nasilja post festum, ali pa poroča o nekoliko oddaljenih detonacijah. Tudi izbor relativno diskretnih fotografij Jureta Eržena kaže na relativno oddaljenost od krajev in trenutkov, ko je bilo res nevarno in kruto. Kadar se je Videmšek fizično bolj približal bojnim akcijam, je uporabil najvarnejši kanal: spremstvo ameriških ofenzivnih oz. okupacijskih sil. Le v enem primeru se je pridružil eni od milic, ki pomenijo drugo plat sodobnih vojn med okupacijskimi silami in množico milic. Toda o tej (somalijski) izkušnji, ki je bila, kot priznava, ena njegovih prvih, ko je bil še neizkušen in naiven, je zapisal le zelo skope vtise. Tega ne izpostavljam zato, ker bi menil, da je Boštjan Videmšek premalo tvegal svoje življenje, da bi mi, bralci, dobili še bližnjo in brutalnejšo sliko dogajanja na bojišču. Navadni ljudje, katerih izkušnje z realno vojno in s smrtno nevarnostjo se ne morejo primerjati z Videmškovimi, pač nismo kompetentni za presojanje o tem, kje je skrajna razumna meja med bližino spopadom in tveganjem lastnega življenja. Videmšku kratko malo moramo verjeti, da je naredil reporterski maksimum, da je tvegal, kolikor se je dalo, da se je povsem približal meji preživetvene razsodnosti, in da če bi tvegal še več, dobesedno ne bi doživel priložnosti za ureditev in izdajo knjige. Toda ob tem ugotavljam – in v tem ni prav nikakršnih očitkov – da njegov reportažni cvetober pač ima naslednjo omejitev.

Omejen nabor virov

Nabor virov, s katerimi se je novinar pogovarjal o vojni in jo osvetlil prek njihovega doživljanja vojne, je omejen. Najobsežnejša dela knjige sta posvečena ameriškima vojnama v Afganistanu in Pakistanu ter v Iraku. Tu so njegovi viri bodisi zahodni vojaki oz. rekruti prozahodnih vlad na bojišču, katerih gost je bil, bodisi poveljniške osebe različnih vojskujočih se strani, bodisi neaktivni civilni udeleženci oz. žrtve vojnega nasilja. Manjka pa pogled aktivnih pripadnikov raznih tipov milic: uporniških, sektaških in kriminalnih. Stik s pripadniki milic je vzpostavil le v Južnem Sudanu, kjer pa nasprotnik ni robustna in ignorantska ameriška vojska oz. njeni vazali, temveč vladne zračne sile in pehotne paravojaške enote konkurenčnih etničnih skupin, katerih bojne operacije se Videmšku niso fizično približale, temveč se je z njimi (v precej večji meri kot med sektaškim urbanim nasiljem v Iraku) seznanil le post festum. Tako v njegovih poročilih in intervjujih skoraj v celoti manjkajo stiki s pripadniki paravojaških enot, zasebnih vojska. Videmškovi opisi razpoloženja in razrednega položaja ameriških marincev med večtedensko operacijo v afganistanski pokrajini Helmand so dragocen vir za večplastno razumevanje vojne, a kot bralec pogrešam to, da bi se reporter podobno približal tudi rekrutom zasebnih milic in bi od njih izvedel kaj več od njihovih uradnih fraz, da se borijo za svojo skupnost. Bistveno novi pojav sodobnih vojn so ravno te vojaške formacije, ki niso pod centralnim nadzorom suverene državne oblasti ali pa se celo borijo proti njej. Kompleksnosti, krutosti in razsežnosti vojn med več zasebnimi vojskami oz. med zasebnimi in med javnimi vojskami ni mogoče v celoti razumeti brez poznavanja notranjih razmerij v zasebnih paravojaških formacijah.

Druga pomanjkljivost Videmškovega terenskega raziskovanja sodobnih vojn in njegovih avtorskih vojnih reportaž je v tem, da preslabo pokrije celotni spekter raznovrstnih razmerij, ki sprožajo in ki jih sprožajo sodobne vojne, še zlasti vojne zasebnih vojska.

Vojna kot serija mikrodogodkov

Kot rečeno, Videmšek je predvsem opazovalec vojne v njeni mikrorazsežnosti, vojne kot serije mikrodogodkov z učinki na neposredne udeležence, žrtve in storilce. Toda ko se odpravi na teren, mora prek poznavanja zgodovine določenega konflikta že vnaprej vedeti, kakšne akterje mora poiskati in kaj jih mora povprašati. Raziskovalno problematiko mora imeti v precejšnji meri opredeljeno vnaprej, da bo na terenu znal poiskati prave zgodbe. Pri tem mu je v pomoč lahko tudi poznavanje določenih segmentov družboslovja, tako teorije kot empiričnih raziskav, na področju, na primer, razrednih razmerij, svetovno sistemske teorije, politične ekonomije itd. Realnost interesov in razrednih razmerij se naivnemu opazovalcu namreč težko prikaže kar sama od sebe, saj jo prekrivata tako šokantnost krvavih posledic vojne kot tudi diskurz udeležencev, ki standardno poudarjajo nacionalno lojalnost in obrambe ter logiko službenih zadolžitev, glede katerih vojak po poklicni dolžnosti ne sme imeti mnenja.

V nekaterih fragmentih v knjigi avtor na kratko omeni specifična razredna razmerja, ki so sestavni del sodobnih zasebnih vojn, in njihovo povezavo z roparsko ekonomijo, vendar pa se v to ekonomijo vojne ne poglobi, temveč se osredotoča predvsem na opisovanje njenih očitnih krvavih rezultatov. Prišel je, denimo, na sled zgodbam o sužnjelastništvu otrok-vojakov v Afriki. Vpleteni v ta pojav ga ideološko ozaljšajo z nacionalistično argumentacijo in z otroško-starševsko identifikacijo med rekrutiranimi sirotami in vojaškimi poveljniki. Novinarjeva raziskovalna naloga bi bila približati se akterjem, tako da bi dobil vpogled v njihove motive za vojskovanje in v tipične razredne usode različnih segmentov pripadnikov milic. Videmšku tudi ni uspelo podrobneje terensko raziskati postopkov, po katerih poteka trgovska menjava strateških surovin in orožja med gospodarji vojne in tujimi trgovci. Menjava koltana, zlata ali nafte za orožje, pridobivanje dostopa do nahajališč teh rudnin s pomočjo lokalnih podizvajalcev etničnega čiščenja, nižanje cene delovne sile z vojnim razvrednotenjem človeškega življenja in z izsiljevanjem (če lokalna skupnost ne nabere zadostne količine rudnine, ji roparska milica grozi s smrtjo) – vse to je nadaljevanje preizkušenih roparskih tehnik, ki so jih beli trgovci in upravniki izvajali v črni Afriki že od 16. stoletja (sprva lov na sužnje, na prelomu iz 19. v 20. stoletje prisilno nabiranje kavčuka itd.). O tem lahko beremo pri zgodovinarjih kolonializma in svetovnega sistema. Kako pa je s tem danes? – Odgovore lahko priskrbijo poročevalci s terena.

Preplet vojne in roparske ekonomije

Prodorne reportaže o mikropraksah prepleta med vojno in roparsko ekonomijo lahko pomembno prispevajo k posodobitvi teoretskega razumevanja današnjega sveta. Videmšek, ki v nekaterih opombah omenja vpetost sodobnih vojn v globalni neoliberalni kapitalistični gospodarski sistem, lahko najde še veliko izzivov na tem področju.

Videmškovi slogovno unikatni zapisi kipijo od zavzetega moralnega opredeljevanja do konkretnih vojn, toda kritična perspektiva, ki pri tem prevladuje, je domala standardna. Precej manj poudarjeni pa so medgeneracijska spirala nacionalističnih konfliktov, destabilizacijsko-roparski poslovni model pridobivanja strateških surovin in hobbesovski moment prevlade zasebniških gospodarjev vojne, v katerem vojskovanje med milicami postane način osvajanja in izvajanja oblasti nad ozemlji. Na teh področjih lahko Boštjan Videmšek na svojih prihodnjih odpravah obogati svoj spekter reporterske in intervjujske analize vojn ter postane še bolj pronicljiv komentator svetovnega dogajanja.


izpis

Zoran Medved

Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Olaf Steenfadt (ur.), Prihodnost ali pogreb? Vodič po regulaciji javnopravnih medijev v Evropi, Varšava: Stowarzyszenie wolnego slowa, 2011.

Vodič po regulaciji javnopravnih medijev v Evropi[1] je nastal iz prispevkov na konferenci »Prihodnost ali pogreb? Dualni sistem na razpotju – določitev zakonodajnih standardov za preživetje javnopravnih medijev«, ki je potekala junija 2011 v Varšavi. To je monografija, ki jo, kot so zapisali, nihče ne potrebuje, saj se zdi, da je o javnopravnih medijih že vse raziskano. Na drugi strani pa je realnost. Kulturna raznolikost Evrope, ki pogojuje različne koncepte oblikovanja medijskih vsebin, je hkrati argument ustanov Evropske unije, da na tem področju oblikujejo pravila in z njimi podrejajo države članice?! Vedno znova je pod vprašajem definicija javne službe, javnopravni mediji so predmet odločanja v sferi politike, kar ohranja aktualno vprašanje avtonomije uprav in novinarjev do političnih elit. V zadnjih letih so bile izpeljane reforme v Avstriji, Estoniji, Franciji, Latviji, Italiji, Španiji in Sloveniji, prav nazadnje pa še na Madžarskem, na Poljskem in na Slovaškem. Skoraj v vseh teh primerih so politične elite bolj poskrbele, kako okrepiti vpliv v javnopravnih medijih, ne pa, kako jih usposobiti za delovanje v pogojih medijske konvergence in približati uporabnikom, ki so jim bližji »novi mediji«.

Prihodnost javnopravnih medijev je odvisna od širitve dejavnosti na spletne storitve in dostopa do novih naprav, kar naj bi jih iz medijev, ki izvajajo javno službo, spremenilo v komunikatorje v službi javnosti. To imenujejo »nova medijska ekologija«, potem pa, po našem mnenju povsem neprimerno, sklenejo, da bodo javnopravni mediji v novem »okolju« z univerzalno dostopnostjo, visokimi poklicnimi merili, manjšo odvisnostjo od oglaševalskih prihodkov in neodvisnim delovanjem lahko funkcionirali »kot alternativa konglomeratom zasebnih medijev in polprofesionalnim spletnim medijem«. Bolj pomembno je novo razmerje med javnopravnimi mediji in družbo. Če si prizadevamo za to, da naj se politika ne vmešava v njihovo delovanje, če zanje terjamo finančno stabilnost, se bodo kot ustanove morali reorganizirati, izboljšati upravljanje in preseči obstoječe poslovne modele. Modeli »notranjega upravljanja« bodo od vseh terjali mnogo več odrekanja in discipline: od uprav večjo učinkovitost, od vseh poklicnih skupin, zlasti od novinarjev, višjo kakovost dela, visoka poklicna in etična merila, navzven pa delovanje po načelih družbene odgovornosti in približevanje državljanom »kjerkoli je to mogoče«.

Brez preseganja znanih rešitev

Od tu naprej nam »vodič« postreže z znanimi definicijami javne službe, podrobno predstavi vrsto dokumentov, ki so »prispevali« k »evropeizaciji« regulacije delovanja javnopravnih medijev, v nadaljevanju pa se posveča možnim modelom upravljanja in financiranja ter spremenjenemu dostopu do medijskih vsebin. Pri modelih upravljanja ni veliko novega, kar v evropskih državah že ne bi bilo preizkušeno, in kaže, da tudi avtorjem tega »vodiča« ni uspelo preseči obstoječih rešitev. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da bo v prihodnje pri upravljanju s programskimi vsebinami »ključni izziv, kako primerno odgovoriti na posebnosti različnih geografskih območij in lokalnih skupnosti«, ali pa, kako preprečiti, da se zaradi nizkih proračunov programi za manjšine ne bodo spremenili v nize oddaj napolnjenih z »govorečimi glavami v majhnih studiih«, ki prispevajo k medsebojnemu odtujevanju pripadnikov manjšin in odtujevanju manjšin v razmerju do večinskega prebivalstva.

V nekaterih državah so javnopravne RTV že kritično odvisne od deležev komercialnih prihodkov, saj so ti že med 25 (Velika Britanija) in 81 odstotkov (Malta) vseh njihovih prihodkov. Ključno vprašanje pa je, kaj bi za te medije pomenila opustitev mešanega modela financiranja in morebitno podržavljenje. Nevarnosti sta dve: prva je še večje vmešavanje politikov v upravljanje in programe »njihovih« medijev, druga pa, da bodo zaradi krize grobo posegli v proračune javnopravnih medijev, ne glede na njihove obveznosti do uporabnikov in ranljivih ciljnih skupin. Rešitev ne more biti enotna, ker je model financiranja javnopravnih medijev povsod odvisen od stabilnosti državnega proračuna, moči oglaševalske industrije, trdnosti nacionalnih ekonomij in standarda gospodinjstev. Dodatno negotovost prinaša medijska konvergenca, kajti ni več nujno, da so radiodifuzni mediji edini izvajalci javne službe, ampak se kot možni deležniki pri delitvi javnega denarja že pojavljajo tudi lokalne televizije in spletni mediji.

Prav slednji so največ vplivali, da se na novo definira pojem univerzalnega dostopa do medijskih vsebin, ki predvsem predpostavlja enakost in svobodo državljanov pri poseganju po tradicionalnih in novih medijih. Digitalizacija je prispevala še dva pojma: »digitalna dividenda« in »digitalni razkorak«. Prvi poskuša pojasniti, kaj z uporabo novih medijev pridobijo njihovi uporabniki, drugi pa nas opozori, da imajo na različnih družbenoekonomskih ravneh posamezniki, gospodinjstva, ustanove, celo regije in države različne možnosti dostopa do spleta in informacijskih tehnologij. V tem kontekstu se javnopravnim medijem ponuja priložnost, da postanejo tisti mediji, ki bodo uporabnikom prinašali »digitalne dividende«. V tem zadnjem delu nam avtorji »vodiča« obudijo upanje, da v prihodnosti nikoli ne bomo priče pogrebu javnopravnih medijev, hkrati pa vsa njihova opozorila dokazujejo, da za kaj takega potrebujemo – razumne in razgledane politike.


izpis

Sonja Merljak Zdovc

Mobilno, lokalno, socialno
Predavanje Erica Schmidta, izvršnega direktorja Googla, Mednarodni televizijski festival MediaGuardian v Edingburgu, 26. avgust 2011

Eric Schmidt, izvršni direktor Googla, je na mednarodnem televizijskem festivalu »MediaGuardian Edinburgh International Television Festival« 26. avgusta 2011 v Edinburgu[1] ključnim britanskim televizijcem sporočil: »Internet zanemarjate na lastno odgovornost. Za prihodnost televizije je ključnega pomena. Zakaj? Ker si to želijo gledalci.«

Predavanje, posvečeno Jamesu MacTaggartu, producentu in režiserju, ki je umrl leta 1974, je najprestižnejši del osrednjega dogodka v svetu britanske televizije. Na festivalu se vsako leto zberejo najpomembnejšiakterji v panogi in razpravljajo o vsebinah, ki so bistveneza prihodnost televizije.Za govornico so v preteklosti,na primer,nastopili Greg Dyke, Mark Thompson in Rupert Murdoch.

Nastop Erica Schmidta je bil težko pričakovan, saj se je prvič zgodilo, da je televizijce nagovoril nekdo, ki ni iz njihove stroke. Prav zaradi njegovega nastopa se je v Edinburg zgrnilo za četrtino več tistih, ki se v medijih ukvarjajo s tehničnim delom.

Eric Schmidt ni bil prvi Googlovec, ki je medijskim osebnostim sporočil, kako pomemben bo internet za razvoj panoge. Pomembni Googlovi uslužbenci so o tem govorili na različnih medijskih konferencah. Na konferenci o digitalnih medijih »Digital Media Europe« aprila 2011 v Londonu je Madhav Chinappa, ko je predstavil Googlovo storitev za zaračunavanje vsebin One Pass, dejal, da Google ni sovražnik medijske industrije. Google se vidi kot njen zaveznik. Tudi Schmidt je dejal, da Google ni velikan, ki poskuša zavzeti svet.

V svojem govoru je poudaril, da je internet platforma, primerna za tiste aktivnosti, ki jih klasična televizija ne omogoča. Z njegovo pomočjo je gledanje televizija osebnejše in aktivnejše. Gledalcem to ustreza in zato je sistem, ki zna ustrezno priporočati vsebino, tako pomemben.

To bi lahko bil popoln televizijski kanal

Mnogi gledalci so pripravljeni zaupati podatke, ki računalniškim algoritmom omogočajo, da pripravijo ponudbo, ki je pisana na kožo uporabnika. Več kot gledajo, boljši je ponujeni izbor vsebin. Sistem se uči in zato so njegove napovedi lahko vse boljše. To bi lahko bil popoln televizijski kanal: vedno zabaven, vedno relevanten, vedno vreden gledalčevega časa.

Schmidt se ne boji, da bi se zaradi vse ožjega izbora gledalci zaprli v milni mehurček svojih predsodkov. »To bi bil seveda slab izkupiček, vendar mislim, da se to ne bo zgodilo.«

Filtriranje na spletu je nujno, brez njega bi se utopili v poplavi informacij. »Pravo vprašanje je, kakšen sistem filtriranja potrebujemo.«Po njegovem sta obe alternativi, to je model varuške, v katerem nekdo drug narekuje, kaj naj gledalec gleda, ali model naključnih vsebin, slabši.

Družabni element pri gledanju televizije je pomemben. To je dobra novica za televizijce. Opozarjanje na televizijske oddaje na družabnih omrežjih, bedenje nad tem, da te postanejo blagovne znamke tudi na Facebooku in Twitterju, pomaga zviševati gledanost.

»Na kaj moramo torej biti pozorni? To lahko povzamem v treh besedah: mobilno, lokalno in socialno.«

Te tri ključne besede so stalnica vseh digitalnih medijskih konferenc. Zaprihodnost medijske industrije je nujno, da mediji postanejo mobilni, lokalni in socialni.Toda zaradi interneta lahko ponudniki vsebin te tržijo tudi globalno.

Eric Schmidt je britanskim televizijcem popihal na dušo, ko je poudaril, da so v njihovi domovini nastale številne inovacije povezane z mediji. »Izumili ste fotografijo. Izumili ste televizijo. Izumili ste računalnike: tako v teoriji kot v praksi. Mnogi tega ne vedo, toda prvi pisarniški računalnik so postavili v verigi čajnic Lyon leta 1951. Toda danes takšneinovacije prihajajo iz drugih delov sveta.«

Svetoval jim je, kaj bi morali narediti, da bi se to spremenilo. »Najprej morate ponovno povezati umetnost in znanost. Za začetek bi morali spremeniti sistem izobraževanja. V otrocih je treba spodbuditi strast do znanosti.« Presenetilo ga je, ko je ugotovil, da računalništvo ni standardnipredmet v Veliki Britaniji. »Svet potrebuje več inženirjev.«

Na internetu so tekmeci le en klik stran. Največji igralci na spletu se zato zavedajo, da je bolje tvegati in se hitro umakniti, če se poskus izkaže za neuspešnega. Poskušanje in učenje na napakah je taktika, ki jo digitalno uspešne medijske hiše iz različnih evropskih držav priporočajo svojim kolegom.

Presečišče tehnologije in kreativnosti

Schmidtovo predavanje je v Veliki Britaniji odmevalo in kar nekaj portalov je nastop objavilo v celoti. Komentatorji so bili razmeroma naklonjeni njegovemu sporočilu. Eden od njih je, na primer, zapisal, da bodo njegove ugotovitve in predlogi spodbudili domišljijo vseh, ki delujejo v presečišču tehnologije in kreativnosti. Priporočil je, naj bodo poslušalci (ali bralci, saj je bil objavljen tudi prepis govora) pozorni na tiste dele, v katerih govori o izboljšanju vsebinskih priporočil in o personaliziranih algoritmihter o novih možnosti za upovedovanje vsebin, ki jih omogočajo tablične naprave.

Že po samem nastopu so se odzvali tudi prvi kritiki. Zmotilo jih je, kako se je Schmidt lotil izzivov, ki čakajo britansko medijsko industrijo. Med drugim so ga opozorili, da njihovi predpisi, za katere je dejal, da so preveč togi, ščitijo manjše medijske hiše pred velikimi igralci, kot je ITV.

»Poglejte, jaz sem podjetniški kapitalist iz Amerike in tehnolog,« je dejal. »Želim več konkurence. Skrbi me, če jo nekaj omejuje. Tendenca je, da se stvari preveč omejujejo. Če želiš rasti, se je treba najprej vprašati: je to res potrebno? Najti je treba druge načine, da se spodbuja konkurenčnost. Regulacija na neki ravni vedno onemogoča nove možnosti.«

Novinarka Guardiana Jemima Kiss je po Schmidtovem nastopu zapisala, da so organizatorji potrebovali štiri leta, da so ga zvabili v Edinburg. V prihodnosti se bo pokazalo, kaj so udeleženci odnesli od njegovega nastopa – bodo prihodnje leto še vedno razpravljali o računalniškem izobraževanju ali o računalniških programih za zaščito avtorskih pravic. Njen zapis so dopolnili komentatorji, ki so se strinjali, da bi bila kombinacija kreativnosti in tehnologije koristna.


izpis

Eva Vrtačič

Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Lana Del Rey, Video Games, www.youtube.com/watch?v=HO1OV5B_JDw

»Kot vsi sanjači sem razočaranje pomotoma zamenjala za resnico.«[1]
@LanaDelRey, Twitter

Štiriindvajsetletna already-made Lana Del Rey[2] menda poje že sto let. Po spletu krožijo posnetki amaterskih glasbenih nastopov, na katerih je, takrat znana še pod svojim pravim imenom Lizzy Grant, videti okorno in zdolgočaseno, ozvočenje je katastrofalno, njene ustnice pa še povsem običajne. Toda če dobro prisluhnemo, ugotovimo, da so temeljne poteze, ki označujejo najnovejšo spletno senzacijo, opazne že v »zgodnjih delih«. Letošnja superuspešnica Video Games[3], ki jo je izstrelila v zvezdniško orbito, ne zveni bistveno drugače od pesmi, ki jih je takrat še Lizzy izdala na povsem neuspešnem albumu, naslovljenem Lana Del Rey ... Lizzy Grant. Njena glasba je še vedno avtorska, že Lizzy pa je oboževala predolge nohte nenavadnih barv, videe DIY, internetna družbena omrežja in stari holivudski glamur. Četudi LDR pravi, da ji je nedonosni album še vedno všeč, pa ga je v dogovoru s svojo novo založbo Interscope umaknila iz prodaje. Z instantnim Youtube hitom Video Games je začela novo kariero kot LDR in v začetku prihodnjega leta napoveduje »prvenec« Born to Die.

»Takojšnja zadovoljitev ni dovolj hitra zame.«[4]
@LanaDelRey, Twitter

Svetovna glasbena blogosfera je LDR najprej vzela za svojo – ni kaj, Video Games je všečen komad. Objavljen je bil najprej na Youtubu, skupaj z videom, ki ga je LDR posnela sama. Sloviti Pitchfork je pesem razglasil za Best New Track, njen londonski koncert je bil razprodan v pol ure (Swash 2011), v spletni trgovini iTunes pa se je njen EP z dvema singloma v nekaj urah po začetku prodaje uvrstil med najbolj prodajanih pet na ameriški lestvici. Video Games je postal nov najljubši material za remiksanje, priredili pa so ga, na primer, tudi Bombay Bicycle Club, Kasabian in Jamie Cullum. LDR so glasbeni blogi poimenovali indie senzacija (Dobbins 2011) in kot vsaki senzaciji pritiče, je tudi ona kmalu začela buriti duhove – na spletu so se pojavile njene stare fotografije, na katerih je videti kot sosedova Liza, preden se je »prodala«. Zdaj med zvestimi oboževalci in prepričanimi sovražniki divja vojna. Nenadoma smo lahko brali samo še o umetnih ustnicah, trepalnicah, nohtih, spogledljivosti, LDR je bila »razkrinkana« kot blagovna znamka, kot samo še en produkt pomembne glasbene založbe, kot antifeministična žaljivka in mokre sanje šovinizma. Zanimivo je, da se »preobrazba«, ki jo je doživela LDR pod okriljem velike založbe, še najmanj pozna njeni glasbi – »zdi se, da je vse, kar je ta 'skrivna podpora industrije' storila, to, da je prilagodila njen imidž in zvok širšemu občinstvu – natančno to, kar je glasbena industrija storila z vsakim pop nastopom v zadnjih šestdesetih letih«. (Kelly 2011)

»Veš, kako drago je izgledati takole poceni.«[5]
@LanaDelRey, Twitter

Medtem ko se krešejo mnenja in vrstijo analize, pa LDR pridno razkriva nove pesmi (eno po eno, v obliki posnetkov z aktualne turneje) in skrbno proizvaja vedno nove catch-fraze zase; oklicala se je za Lolito, izgubljeno v nevarni soseski[6], se predstavila kot gangster verzije Nancy Sinatra, svojo glasbo pa je žanrsko opredelila za sadcore. V avtorskem videu za Video Games najdemo brikolaž nostalgije po tradicionalnih vrednotah[7], zdolgočaseno urbano mularijo na skejtih, sodoben verski simbol v podobi ikoničnega napisa »Hollywood«, pa tudi neko pijano B-starleto, ki se komaj še drži na nogah. Ne umanjka niti kratek odsek za patriote, v katerem je v prvem planu ameriška zastava – LDR nas spomni, da sta sen, ki ga živi, pa tudi tisti, o katerem poje – distinktivno ameriška. Vse te podobe »urbane amerikane« se mešajo s posnetki melanholično zadržane in sramežljive, a vseeno do skrajnosti seksualizirane LDR s podaljšanimi trepalnicami. Izraža vse od naivne nedolžnosti v beli spalni srajčki do zapeljive manipulativnosti zdaj že (pre)velikih ustnic. LDR, kot je pripomnil Tim Noakes, reprezentira »temno plat ameriškega sna« (2011), še zlasti, ko na primer na novinarsko vprašanje o tem, ali ji je bila kdaj ponujena kakšna dobra priložnost pod pogojem, da bi spremenila svoj videz ali glasbeni izraz, odgovarja: »Ne. Ponudili so mi priložnosti v zameno za to, da spim z njimi. Vendar nismo več leta 1952. Spati s šefom ti dandanes nič več ne pomaga.« (LDR v: Dombal 2011)

»Moški ego je ravno tako krhek kot žensko srce.«[8]
@LanaDelRey, Twitter

Problem LDR je, da takoj, ko jo obravnavamo, to počnemo iz vzvišene in pokroviteljske perspektive in jo pri tem objektiviziramo. Pravimo, da se v objektivizacijo z umetnimi ustnicami, glamurozno podobo in navihanim razkazovanjem tazadnje na francoski televiziji ponuja sama. Vendar je LDR žrtev posilstva vsakogar, ki jo posluša (oziroma gleda) skozi prizmo feminizma in politične korektnosti – in to tista žrtev, za katero potem rečejo, da je sama izzvala napad, saj je nosila (pre)kratko krilo. Namreč, LDR s svojimi interakcijami s spletnim občinstvom dokazuje, da ima do svojega performansa dobro mero distance in ne samo, da romantičnim vrsticam njenih pesmi neizogibno sledijo grobosti in obscenosti[9], še več, tudi najbolj hrepeneče verze LDR učinkovito subverzira. Refren, da je življenje worth living only if somebody is loving you, bi bilo kratkovidno reducirati na antifeministično čakanje princa na belem konju. Da ta trditev v resnici uteleša sodobno kulturo zvezdništva, nam postane jasno ob ogledu posnetka koncertne izvedbe Video Games – namreč, ko LDR odpoje omenjeno vrstico, koketno pogleda publiko, se navihano nasmehne, za trenutek zastane, nato pa jim šepne: »And now you do.« And we sure do.

In videoigre? »Mislim, da sem več časa v letošnjem letu porabil za poslušanje raznoraznih permutacij 'Video Games' kot za igranje dejanskih videoiger. Pih.« (Breihan 2011)

Literatura

Breihan, Tom (2011): Today in Lana Del Rey: Balam Acab Remix, Woodkid Duet (Stereogum: stereogum.com/845091/today-in-lana-del-rey-balam-acab-remix-woodkid-duet/mp3s/, 17. 10. 2011).

Dobbins, Amanda (2011): Meet Lana Del Rey, the New Singer Music Bloggers Love to Hate. NYMAG.com, Vulture: nymag.com/daily/entertainment/2011/09/lana_del_rey.html, 21. 9. 2011.

Dombal, Ryan (2011): Lana Del Rey. Pitchfork: pitchfork.com/features/rising/8657-lana-del-rey/, 30. 8. 2011.

Kelly, Chris (2011): The truth about Lana Del Rey. Postcultural: postcultural.com/2011/09/the-truth-about-lana-del-rey/, 19. 9. 2011.

Noakes, Tim (2011): Lana Del Rey: Bad Girl Blues. The Internet phenomenon on Video Games, reinvention, haters and the fame game. Dazed Digital: www.dazeddigital.com/music/article/11702/1/lana-del-rey-bad-girl-blues, oktober 2011.

Swash, Rosie (2011): One to watch: Lana Del Rey. The Guardian, The Observer: www.guardian.co.uk/music/2011/sep/04/one-to-watch-lana-del-rey, 4. 9. 2011.

1   Like all dreamers, I mistook disenchantment for truth.
2   V nadaljevanju LDR.
3   Na portalu Youtube ima samo ta pesem od avgusta letos že skoraj 10 milijonov ogledov (na primer: www.youtube.com/watch?v=HO1OV5B_JDw).
4   Instant Gratification is Not Fast Enough For Me.
5   Do U Know How Expensive It Is To Look This Cheap.
6   Lolita lost in the hood.
7   Dva heteroseksualna para na vespah, moška vozita, ženski se ju oklepata okoli pasu in lasje jima plapolajo v vetru (in seveda nihče nima čelade).
8   A man's ego is just as fragile as a woman's heart.
9   Let me fuck you hard in the pouring rain, you like your girls insane (Born to Die).

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji
mediji in pravo
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
evropsko medijsko pravo
Medijska preža
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
internet
Medijska preža
Lenart J. Kučić
Novinarska internetna podoba
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Kaja Jakopič
Twitter volitve?
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Domen Savič
Internet kot zabloda
Domen Savič
Vzpon in padec informacijskega imperija
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Jurij Smrke
Novinarstvo in/kot tehnologija
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Sonja Merljak Zdovc
Mobilno, lokalno, socialno
Eva Vrtačič
Fenomen Lana Del Rey: Retro-romantika, porno-šik
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Kaja Jakopič
Pasivni aktivizem: Vloga spletnih omrežij pri vstajah proti diktatorskim režimom
Kaja Jakopič
Wikileaks – brezdomec med virom in medijem
Bojan Anđelković
Časi navduševanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, so za nami
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Timotej Semenič
Demistifikacija pojma spletna televizija
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Igor Vobič
Medijske hiše s spletnim novinarstvom le eksperimentirajo
Vuk Ćosić
Kriza, super
Brankica Petković
Narobe
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Eva Vrtačič
E-smrtnost: Patološki narcis in smrt v kiberprostoru
Eva Vrtačič
Internetna socialna obrežja: prijatelji za vedno?
Kaja Jakopič
Otroci na internetu
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Manca Borko
S stapljanjem uredništev v novo dobo novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Blog kot novinarski odgovor na težave neke lokalne skupnosti
Kaja Jakopič
Volivci v mreži spletnih skupnosti
Igor Vobič
Splet kot zrcalo krize novinarstva?
Kaja Jakopič
Blogam, torej sem … novinar in zvezda
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Jaka Železnikar
Spletni medij ali spletni podaljšek medija
Igor Vobič
Novinarstvo na spletu – Kdo s(m)o novinarji?
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Barbara Kvas
Politični spletkarji – predvolilne kampanje na spletu
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Brankica Petković
Mediji za državljane
Domen Savič, Barbara Kvas
Demokratični potencial spletnih dnevnikov
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Miha Ceglar
Katere podatke o uporabnikih lahko zbirajo slovenski operaterji?
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Kaja Jakopič
Slovenske parlamentarne volitve brez internetne kampanje
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Bibliowwwgrafija
Matjaž Trošt
Izzivi spletnega novinarstva
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Nova spletna stran čeških novinarjev
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Darren Purcell
Pošljite čim več ljudem
Darren Purcell
Otroška pornografija na internetu
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Goran Ivanović
Stara Mat’kurja - dobra juha
Erika Repovž
Nov internet časopis 24ur.com
Vuk Ćosić
Internet in kosovska vojna
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Državna propaganda na internetu
Vuk Ćosić
V boju proti državi
Joh Dokler
Brez komunikacije z bralci
Edicija MediaWatch
Darren Purcell
Slovenska država na internetu