N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
uvodnik
mediji in demokracija
radikalni mediji
mediji in politika
izobraževanje novinarjev
politična satira v medijih
evropska medijska politika
20 let medijske tranzicije
splet
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
rtv slovenija
regija
diskurz o balkanu
iz zgodovine medijev
razprave o politiki
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Slovenija se je zelo dobro odrezala v obeh mednarodnih raziskavah, ki sta preverjali zakonski okvir urejanja dostopa do informacij javnega značaja in praktične primere dostopa do informacij o porabi sredstev iz državnega proračuna.
Prevod: Anamarija Urbanija

Center za pravo in demokracijo (Centre for Law and Democracy – CLD) in organizacija Access Info Europe (AIE), ki sodita med vodilne mednarodne organizacije za človekove pravice, sta v časovnem presledku enega tedna, prva 28. septembra 2011, na mednarodni dan pravice vedeti, objavili izsledke dveh ključnih raziskav o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Prva se je ukvarjala z zakonskim okvirom, ki omogoča pravico dostopa do informacij javnega značaja v vseh 89 državah, ki so sprejele ustrezne zakone. Druga pa se je ukvarjala z ocenjevanjem dostopa do informacij o državnem proračunu v praksi 80 držav, od katerih jih ima približno polovica ustrezne zakone.

Slovenija se je na obeh področjih zelo dobro uvrstila. Pri oceni zakonodaje s tega področja si deli drugo mesto, pri dostopnosti do informacij pa se je uvrstila bodisi na peto ali 12. mesto, odvisno od tega, kako je merjena uvrstitev. V tem članku bomo na kratko predstavili metodologijo, na podlagi katere sta bili opravljeni raziskavi, nato pa bomo analizirali uvrstitev Slovenije.

Metodološki okvir raziskave

Pri ocenjevanju zakonskega okvira oziroma ocenjevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja (glej www.RTI-rating.org) je bila upoštevana trdnost zakonskega okvira, ki zagotavlja pravico do informacij. Omejeno je na presojanje zakonskega okvira in se zato ne poglablja v vprašanje, kako dobro so zakonska pravila izpolnjena. Posledica tega je, da so nekatere države ocenjene visoko, hkrati pa slabo, ko gre za resnično zagotavljanje dostopa do informacij, nekatere države z razmeroma šibko zakonodajo pa so lahko glede informacij razmeroma odprte. Ne glede nato pa boljša zakonodaja omogoča dostopnost, šibka pa jo ovira.

Jedro ocenjevanja dostopnosti informacij je 61 kazalnikov. Vsak od njih ustreza eni od pozitivnih lastnosti zakona. Kazalnike smo sestavili na podlagi analize vseh glavnih mednarodnih standardov za pravico dostopa do informacij javnega značaja, pa tudi na podlagi primerjalne ocene številnih zakonov po svetu, ki urejajo pravico dostopa do informacij javnega značaja. CLD in AIE je pri sestavljanju kazalnikov pomagal posvetovalni odbor strokovnjakov za to vprašanje z vsega sveta.

Kazalniki so razporejeni v sedem glavnih kategorij, kot kaže naslednja razpredelnica:

Kategorija

Največje število točk

1. pravica do dostopa

6

2. obseg

30

3. postopki za zahtevek

30

4. izjeme in zavrnitve

30

5. ugovori

30

6. sankcije in zaščita

8

7. promocijski ukrepi

16

Skupno število točk

150

Štiri glavne lastnosti sistema dostopnosti informacij – obseg, postopki za zahtevek, izjeme in zavrnitve in ugovori – so dobile enako vrednost 30 točk, druge tri pa imajo manjšo vrednost, tako da kazalniki skupaj tvorijo uravnoteženo celoto različnih pravnih značilnosti, ki v praksi zagotavljajo spoštovanje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pripomniti je treba, da kazalniki ne zajemajo proaktivnih objav, čeprav se razume, da je to ključni element dobrega sistema dostopnosti informacij. Za to sta dva razloga. V mnogih državah je zakonski okvir za proaktivno objavljanje zelo zapleten, mnoge države pa na tem področju zelo presegajo minimalne zakonske zahteve, tako da je lahko ocenjevanje zakonodaje precej zavajajoče.

Vsakemu kazalniku je bil dodeljen razpon točk, v večini primerov 0–2, za vseh mogočih 150 točk. Države so bile točkovane glede na to, kako dobro zakonski okvir omogoča funkcijo, vsebovano v posameznem kazalniku. Dodelitev vsake točke temelji na podrobnih pravilih točkovanja, ki zagotavljajo, da je točkovanje usklajeno za vse države. Prvotno presojo so interno opravili raziskovalci CLD in AIE, potem pa so jih pregledali domači pravni strokovnjaki.

Nobeno ocenjevanje te vrste ne more veljati za popolno znanstveno delo, zato opozarjamo, da ni mogoče iz manjših razlik v točkovanju delati kakšnih velikih sklepov. Raziskava je nujno zahtevala nekatere težavne odločitve o natančni dodelitvi točk. Kljub temu pa smo prepričani, da smo podali zelo natančno sliko moči zakonskega okolja za dostopnost informacij. Raziskava je zlasti koristna za ugotavljanje vrzeli v zakonodajnem okviru, ki jih je treba zapolniti.

Gre za zelo strogo ocenjevanje, ki temelji na najvišjih mednarodnih in primerjalnih standardih. Države, ki so dobile največ točk – Srbija s 135 točkami, ki ji tesno sledite Indija in Slovenija s 130 točkami – dokazujejo, da je mogoče dobiti veliko točk. Samo 20 od 89 držav pa je dobilo več kot sto točk, 37 držav je dobilo 75 točk ali manj, kar je samo polovica od mogočih 150 točk.

Glavne ugotovitve raziskave

Zakoni, sprejeti pred kratkim, so navadno boljši; od 20 držav, ki so dobile več kot sto točk, jih je 11, ki so zakone sprejele po letu 2005, in sedem, ki so jih sprejele po letu 2000. Na splošno ti zakoni zagotavljajo veliko trdnejše sisteme nadzora in izvajanja in boljše promocijske ukrepe.

Od 20 držav z več kot sto točkami jih je sedem v vzhodni in srednji Evropi, pet v Aziji, štiri v severni in Južni Ameriki, tri v Afriki in samo ena v zahodni Evropi.

Evropa je prispevala 15 držav od 20, ki so se uvrstile najniže. Predvsem gre za države, ki imajo starejše zakone, ki so po obsegu bolj omejeni in imajo šibkejše mehanizme za ugovore.

V sedmih kategorijah se je Slovenija najbolje uvrstila pri kategoriji »obseg« in »ugovori«, kjer je dobila sto in 93 odstotkov točk, najslabše pa v kategoriji »pravica do dostopa« in »sankcije in zaščita«, pri katerih je dobila samo 50 odstotkov točk. Med področja, na katerih je Slovenija izgubila točke, spadajo pravna domneva v prid dostopa, slaba pravila o oprostitvi plačila za revne in pomoči za prosilce, omejena uporaba pravila, da ima prednost javni interes, pomanjkljivo zavarovanje razkritij v dobri veri in pomanjkanje pravil o usposabljanju uradnikov.

Zanimivo je, da se je sedem držav (naslednic nekdanje Jugoslavije) kot skupina dobro odrezalo. Pet od sedmih je dobilo več kot sto točk, ena je dobila 98 točk. Vsi zakoni so bili sprejeti po letu 2000 in so tako močnejša skupina novejših zakonov. S tem pa je mogoče samo delno razložiti uspešnost teh držav in bi zato morali opraviti dodatno raziskavo.

Globalna kampanja šestih vprašanj

Raziskava o informacijah o proračunu, znana tudi kot »kampanja šestih vprašanj«, je imela namen zbrati empirične podatke o tem, kako so se države izkazale pri zagotavljanju informacij o državnem proračunu. CLD in AIE sta projekt izvajala v partnerstvu z Mednarodnim proračunskim partnerstvom (International Budget Partnership – IBP), vključenih pa je bilo tudi osem organizacij civilne družbe, ki delujejo na treh tematskih področjih – zdravje mater, mednarodna razvojna pomoč in okolje – ,v vsaki od 50 držav pa so pomagale tudi domače organizacije.

Kampanja je bila strukturirana okoli šestih vprašanj o informacijah o proračunu, za vsako od treh tematskih področij dve. Ta vprašanja so bila sestavljena tako, da ne bi sprožili dvomov o zaupnosti (iskana informacija ni bila v nobenem pogledu zaupna).

Ključni cilj raziskave je bil zagotoviti največjo mogočo primerljivost med rezultati držav. V ta namen je bila izdelana podrobna metodologija v obliki protokola o tem, kako je treba vložiti vprašanja, o nadaljnjem postopku, če ni bil zagotovljen zadovoljiv odgovor, in o tem, kako je treba odgovore arhivirati. Prosilce smo tudi opremili s standardnimi zaprosili za vsak zahtevek v različnih jezikih. V celotnem procesu smo prosilcem zagotovili tudi podporo v obliki pomoči, tudi zato da bi zagotovili skladnost postopka.

Odgovori na zahtevke so bili zabeleženi skladno z vnaprej pripravljenim seznamom dvanajstih različnih mogočih odgovorov. Od teh smo tri – pisna zavrnitev, informacijo dobil in nima te informacije – imeli za dokončne odgovore, ker smo domnevali, da so odgovori ustrezni (pisna zavrnitev je temeljila na upravičeni izjemi, odgovor »nima informacije« pa je bil resničen). Vsakemu drugemu odgovoru, ali če ni bilo nobenega odgovora v 30 dneh (tiha zavrnitev), je sledil vnaprej določen postopek (navadno je bil zahtevek ponovljen). Če odgovora ni bilo ali je bil nezadovoljiv, je bil postopek ponovljen tretjič in zadnjič.

Na koncu smo končne odgovore razporedili k vsakemu zahtevku. Navadno smo vzeli najboljši odgovor med vsemi poskusi (če je dvema tihima zavrnitvama sledila informacija, smo zapisali »informacijo dobil«, če pa sta delni informaciji sledili dve tihi zavrnitvi, smo zapisali »nepopolna informacija«). Odgovori so veljali za »pozitivne«, če je bila pridobljena vsaj ena relevantna informacija (kar je bil glavni cilj raziskave) in »ustrezna«, če je bila pozitivna ali pa informacije niso imeli.

Slabša uvrstitev držav z demokratično tradicijo

Rezultati na splošno niso spodbudni. Manj kot polovica (45 odstotkov) vseh zahtevkov je imela pozitiven rezultat (da je bila torej pridobljena takšna ali drugačna informacija), 38 odstotkov vseh zahtevkov pa se je končalo s tiho zavrnitvijo tudi po treh poskusih. Povprečno je bilo treba 2,2 poskusa in celo za ustrezne odgovore (kjer ni bilo tihih zavrnitev) so morali prosilci pogosteje kot ne poskusiti informacijo pridobiti dvakrat. Povprečen čas, ki so si ga naslovniki vzeli za odgovor, je bil 62 dni.

Po pričakovanjih je bila pozitivna korelacija med ustrezno zakonodajo in boljšimi odgovori. To drži za vse kazalnike (popolne odgovore, pozitivne odgovore, ustrezne odgovore, število poskusov in pravočasen ogovor). Poleg tega je bil ta učinek večji, čim dlje je bila zakonodaja v veljavi (kar pomeni, da so se države, ki so imele zakonodajo veliko dlje, odrezale bolje).

Morda je bilo manj pričakovano dejstvo, ki pa se je ujemalo z rezultati ocenjevanja, da so se države, ki imajo že dolgo demokratično tradicijo, slabše odrezale. Uveljavljene demokracije imajo vse razen ene zakone o pravici do informacije, ki so večinoma že vsi dlje časa v veljavi, a je bil njihov rezultat enak povprečju vseh držav z omenjenim zakonom. Odrezale so se precej slabše kot druge države z razmeroma manj časa uveljavljenimi zakoni o pravici do informacije, na primer mlajše demokracije vzhodne in srednje Evrope. Mlajše demokracije tvorijo celo dve tretjini 15 najbolje uvrščenih držav.

Slovenija se je dobro odrezala. Pet zahtevkov je dobilo odgovore, ene informacije pa niso imeli. Dobila je pet pozitivnih odgovorov in šest ustreznih odgovorov. Tudi povprečen čas odgovora 31 dni je bil sprejemljiv, ni pa se tako dobro izkazala glede povprečnega števila poskusov – 2,2. Glede na razvrstitev držav s petimi pozitivnimi in šestimi ustreznimi odgovori si Slovenija deli peto mesto po merilu prejete informacije in dvanajsto po merilu povprečnega števila poskusov.

Obe raziskavi sta jasno dokazali, da je treba še veliko narediti za presojanje kakovosti uresničevanja pravice do informacij. CLD in AIE nameravata na obeh področjih nadaljevati delo.


izpis

Saša Banjanac Lubej

Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Je objavljanje odgovorov na novinarska vprašanja na spletni strani inšpektorata, pred njihovo objavo v medijih, znamenje transparentnosti ali kaj drugega?

»Nič nimam proti, če vprašanja in odgovore objavijo po tem, ko je zgodba že objavljena v mediju. Sporno pa je, kadar vprašanja in odgovore objavijo, še preden je članek v časopisu,« svoje izkušnje z inšpektoratom za delo – ki novinarska vprašanja posameznih medijev in svoje odgovore nanje objavlja na svoji spletni strani – opisuje novinarka Žurnala24 Sabina Kržič. Takšna praksa se ji zdi povsem nekorektna, ker inšpektorat tako konkurenčnim medijskim hišam na pladnju prinaša zgodbe, ki jih novinarji preverjajo več tednov. »Z enim klikom na spletno stran inšpektorata lahko namreč konkurenca dobi vpogled v to, kaj pripravlja kolega v drugem mediju, in tako lahko na zelo enostaven način dobi ideje za članke. Pri tem pa lahko novinarju iz drugega medija, ko ga z zgodbo prehiti, uniči več dni njegovega dela. Torej, konkurenca novinarju lahko ukrade zgodbo, še preden jo objavi,« pojasnjuje Kržičeva.

Ni zgodb na pladnju

Iz Inšpektorata za delo Republike Slovenije (IRSD) pojasnjujejo, da so se ta takšno prakso odločili na podlagi izkušenj, ko so posamezni novinarji javnosti podajali odgovore v nasprotju z njihovimi navedbami oziroma so bile posamezne navedbe iztrgane iz konteksta.

»Glede na to, da so odgovori medijem namenjeni obveščanju javnosti, na ta način zagotavljamo, da zainteresirana javnost lahko pridobi vpogled v celotne naše odgovore in si ustvari svojo sliko. Menimo tudi, da na podlagi objavljenih vprašanj novinarjev in naših odgovorov še ni mogoče govoriti 'o zgodbah na pladnju, na katerih novinarji trdo delajo'. Razen posameznih novinarjev Žurnala tudi nismo prejeli očitkov drugih novinarjev, da konkurenčni mediji dobijo zgodbe na pladnju.«

Maščevanje za Brezovarja?

S spletnimi objavami so na inšpektoratu začeli konec marca 2011, torej od tedaj, ko je novinarka Sabina Kržič – za njo pa še drugi novinarji – začela poročati o spornih predavanjih med službenim časom zdaj že nekdanjega prvega moža inšpektorata Boruta Brezovarja. Zato Kržičeva meni, da je šlo za »nekakšen način maščevanja medijem, ki smo razkrivali tovrstna navzkrižja interesov«. Dodaja tudi, da je neenakopravno obravnavanje novinarjev razvidno tudi v hitrosti odgovorov: posamezni novinarji odgovor prejmejo v dnevu ali dveh, drugi pa čakajo cel teden, niso pa vprašali za kakšno zahtevno statistiko.

Iz inšpektorata še pojasnjujejo, da novinarjem na njihova zaprosila odgovarjajo na naslove, iz katerih zaprosilo prejmejo, in sicer v skladu z roki in določili zakona o medijih in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. »V nadaljevanju pa tako zaprosilo kot tudi odgovor objavimo na svoji spletni strani,« so zapisali v odgovoru na vprašanja Medijske preže, ki so prav tako objavljena na spletni strani IRSD. Pri tem so še pojasnili, da glede tovrstne prakse niso edina institucija v državi. »Predstojnik organa vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije. Metode dela, ki jih pri tem določi, pa so povezane z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in niso predmet informacij za medije oziroma javnega značaja,« je v odgovoru na vprašanje, ali gre za maščevanje inšpektorata zaradi razkritja spornih predavanj Brezovarja zapisal Boris Ružič, do nedavnega vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo.

»Zaščita novinarjeve ekskluzivnosti ni dolžnost organa«

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc ne vidi zadržkov pri objavi novinarskih vprašanj in odgovorov, saj novinar ne sprašuje za lastne potrebe, ampak za to, da bo obvestil javnost – torej jo lahko obvesti tudi organ sam. »Vsak organ v javnem sektorju je zavezan odgovarjati na vprašanja novinarja ravno zaradi obveščanja javnosti,« pravi Pirčeva in poudarja: »Ni dolžnost organa, da ščiti ekskluzivnost novinarjev ali določenega medija. Če se vprašanja in odgovore odloči objaviti, v tem ne vidim ničesar nezakonitega (novinar se tudi sicer v mediju predstavlja s polnim imenom in priimkom) – najbrž pa novinarjem preprosto ni všeč, da lahko novico, ki so si jo 'zamislili oni', objavi potem kdorkoli. Zakonodaje, ki bi to prepovedovala, ni.«


izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
dostop do javnih informacij
Medijska preža
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Spremeniti sistem varstva osebnih podatkov v Sloveniji
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
14.12.2004
Gregor Virant, Pavel Gantar, Nataša Pirc-Musar, Jernej Rovšek, Urška Prepeluh, Senka Š. Vrbica, Grega Repovž, Borut Mekina
So informacije javnega značaje res dostopne?
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja