N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
uvodnik
analize medijskega poročanja
etika oglaševanja v medijih
medijski trg
ekspanzija medijske korporacije WAZ
dostop do medijev
samostojni novinarji in sindikati
medijski pregled
mediji in pravo
mediji v mariboru
mediji v svetu
zakaj nisem več novinar
recenzije in prikazi
konference seminarji in obvestila
ekskrementi
foto
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Spletna stran in revija IRE - Združenja preiskovalnih novinarjev v ZDA, ki so nadaljevali delo umrlega kolega in si tako ustvarili ugled in moč
Leta 1976 je novinar časnika Arizona Republic Dan Bolles sprejel povabilo enega od svojih virov na srečanje v hotelu v središču Phoenixa. Tam naj bi izvedel podatke, ki jih je potreboval za članek o organiziranem kriminalu in goljufijah z zemljišči. Njegov vir se ni pojavil in Bolles se je po nekaj urah čakanja odpravil k avtu na parkirišču pred hotelom. Ko je obrnil ključ, je pod njegovim avtom eksplodirala bomba. Zdravniki so mu v naslednjih dneh amputirali obe nogi in roko in mu tako poskusili rešiti življenje. Zaman. Dan Bolles je umrl deset dni po atentatu.

"To je bil zadnji primer, da je ameriški novinar izgubil življenje na domačih tleh, ker je brskal za informacijami za članek," je povedal Brant Houston, vodja IRE, novinarske organizacije, ki povezuje ameriške preiskovalne novinarje in urednike. Leto pred tem dogodkom je peščica preiskovalnih novinarjev ustanovila IRE. Na prvi nacionalni konferenci, ki je bila v Indiannapolisu le nekaj dni po umoru, se je skupina članov odločila, da so bo odpravila v Phoenix in dokončala, kar je Bolles začel. Nekateri so dali odpoved v svoji službi, drugi so vzeli dopust. Tretji so šli v Phoenix s podporo matičnih hiš. "Njihovo sporočilo podkupljenim lokalnim veljakom je bilo: lahko ubijete novinarja, a s tem ne boste preprečili razkritja umazanih poslov, saj boste na grbo dobili štirideset drugih. Pobijte teh štirideset novinarjev in prišlo bo dvesto novih."

Umor v Phoenixu je bil posebej grozljiv, ker se je zgodil sredi belega dne v središču velikega mesta in je upravičeno razjezil novinarsko srenjo, predvsem pa Bollesove kolege iz IRE. Bolles je bil namreč od ustanovnih članov organizacije. (Kljub temu so nekateri novinarji, tudi člani IRE, nasprotovali novinarski križarski vojni, kot so jo poimenovali, in se niso odzvali na poziv Boba Greena, dvakratnega Pulitzerjevega nagrajenca, da se odpravijo v Phoenix. Med njimi so bili tudi novinarji časnikov The New York Times in Washington Post.) Skupina prostovljcev iz osemindvajsetih medijev je po petih mesecih preiskovanja začela objavljati serijo člankov o korupciji v Phoenixu. Ponatisnili so jo časniki in televizijske postaje iz številnih zveznih držav in ameriški preiskovalni novinarji so si s tem dejanjem tudi zavarovali hrbet za prihodnje nevarne preiskovalne naloge.

Spletna stran in revija IRE
Bollesov umor in tako imenovani Projekt Arizona sta IRE trdno zasidrala v zavest Američanov. Iz obrobne skupine preiskovalnih novinarjev, ki so se povezali leta 1975, ker niso hoteli ob vsaki zgodbi znova odkrivati Amerike oziroma ker so hoteli deliti ideje in preiskovalne tehnike, se je razvila organizacija, ki danes hrani eno največjih baz podatkov za preiskovalne novinarje in ki se lahko postavi po robu vsem, ki ogrožajo preiskovalno novinarstvo.

Nekatere spletne strani IRE so namenjene le članom, toda tudi naključni obiskovalci njihove domače strani www.ire.org. se lahko dokopljejo do številnih zanimivih podatkov, ki jim morda pomagajo pri njihovemu delu. Večino članstva predstavljajo preiskovalni novinarji in uredniki, ki so se jim v zadnjih letih začeli pridruževati še profesorji, študenti, pisatelji in svobodnjaki. Poleg spletnih strani z nasveti in članki iz obsežne baze podatkov je članom (članarina znaša 50 dolarjev na leto) namenjen tudi dvomesečnik The IRE Journal.

Dostop do podatkov po 11. septembru
V zadnji številki (januar/februar 2002) so objavljeni predvsem članki, ki so tako ali drugače povezani s posledicami septembrskih terorističnih napadov.

Dostop do podatkov je po septembru v ZDA postal eno od najpomembnejših vprašanj, saj so številne vladne ustanove nenadoma onemogočile dostop do podatkov na internetu. "Številni politiki in celo kolegi menijo, da je danes nepatriotsko od vladnih predstavnikov zahtevati določena pojasnila," pojasnjuje Brant Houston. "Le malokdo se v medijih sprašuje, kakšen smisel ima poostreno varovanje na letališčih v primeru, ko osemdesetleni možakar potiska voziček s svojo devetinsedemdesetletno ženo, ki mora nato vstati in praktično omahniti skozi napravo za iskanje kovin."

Vodilni članek v reviji pripoveduje, kako so se novinarji s svojimi preskovalnimi metodami lotili brskanja za podatki, ki bi osvetlili septembrske dogodke; sledijo krajši prispevki, ki razkrivajo, kako so vladne ustanove onemogočile dostop do njih, in mnenja, po katerih si morajo novinarji zato prizadevati, da bi zmanjšali moč, ki jo je v zadnjih mesecih začela kopičiti ameriška izvršna oblast. (Pomembno vlogo pri razkrivanju podatkov so v zadnjih mesecih odigrali tudi novinarski raziskovalci in dokumentalisti, ki so po naključju prav v tem času preselili iz knjižnic v deske uredništev.) Charles Davis, vodja Centra za svobodo informacij na Unvierzi Missouri v Columbiji, opozarja, da je vladna namera intervjuvati 5000 moških iz Bližnjega vzhoda, da bi se dokopali do podatkih o teroristih, le vrh ledene gore ukrepov, ki omejujejo svobodo posameznikov in ki vladi omogočajo, da ravna kot hoče, ne da bi jo pri tem kdor koli nadziral.

Knjige preiskovalnih novinarjev
Med drugimi članki velja omeniti celoletni pregled knjig s področja preiskovalnega novinarstva. Steve Weinberg, nekdanji izvršni direktor IRE in profesor na Fakulteti za novinarstvo Univerze Missouri v Columbiji, je tako kot vsako leto tudi letos v The IRE Journal predstavil najpomembnejše knjige, ki so jih lani napisali preiskovalni novinarji: njihove teme segajo od hladne vojne do terorizma, od igralniškega zakulisja do škandalov med računalškimi velikani, od krvi, ki maže trgovino z diamanti, do različnih kriminalnih dejanj, od umazanih trikov prehrambene industrije do zlorab v skrbniškem sistemu.

Reportažo o okoljevarstvenih bombah - zarjavelih in zastarelih posodah za gorivo na bencinskih črpalkah - spremlja tudi ozadje, v kateri je prispevek nastajal. Novinarka MaryJo Sylwester mu je ob rob pripisala še nasvete za kolege, ki bi se radi lotili preiskovanja sorodnih zgodb, ki jih je še veliko na voljo, in pripisala spletne strani, kjer lahko dobijo potrebne podatke. Paul Newton je napisal članek o bankah podatkov o DNA novorojenčkov v Michiganu, ki so jih pozneje lahko zlorabljali; policisti so jih na primer uporabili kot dokazno gradivo v različnih kriminalnih preiskavah in tako posegali v zasebnost novorojenčkov, ko so odrasli.

Mark Douglas je predstavil svojo preiskovalno zgodbo o pedofilih s Floride, ki se kljub izrecnemu ukazu sodišča, da se po izpustitvi ne smejo naseliti v bližini šol in vrtcev, to počeli v velikem številu, ne da bi se zato sploh kdo menil. Do podatkov si je pomagal z računalniškimi analizami baz podatkov. (Na istem naslovu kot IRE, torej na Fakulteti za novinarstvo Univerze Missouri v Columbiji, deluje tudi nacionalni inštitut za poročanje s pomočjo računalnika - NICAR. Ena od pomembnejših nalog IRE in NICAR je vodenje tečajev za poročanje s pomočjo računalnika, na katerih novinarji spoznavajo programe za analizo podatkov in preučevanje baz.) Njegovo zgodbo dopolnjuje članek Diane Hunt, ki je razkrivala spolne zlorabe otrok med učitelji in se dokopala do presenetljivh podatkov o številnih obsojenih zlorabljevalcih, posiljevalcih, narkomanih in tatovih, ki so se po izpustitivi iz zapora preprosto preselili iz kraja A v kraj B in tam nadaljevali svojo učiteljsko kariero. Pristojni uradniki so večinoma celo vedeli za njihova kazniva dejanja, a niso znali dovolj hitro ukrepati, da bi obsojene pedofile držali stran od otrok.

Nasveti preiskovalnim novinarjem
Prispevke spremljajo nasveti kolegom, kako priti do potrebnih podatkov in kako jih uporabiti v svojih prispevkih. Na koncu novinarju tudi poročajo, če so njihove zgodbe imele učinek. Po seriji prispevkov o učiteljih, ki so spolno zlorabljali otroke v Teksasu, so v tej državi sprejeli zakon, po katerem je policija začela zbirati podatke o obsojenih zlorabljevalcih in jih posredovati pristojnim učiteljskim inšpekcijskim službam. Revija je tudi dober vir informacij za vse novinarje, ki si želijo dodatno izobraževati, saj so v njej pogosto objavljene ponudbe za različne novinarske štipendije. Preiskovalni novinarji in uredniki pa svojim članom pomagajo tudi na druge načine: v reviji in na spletni strani IRE so pred kratkim začeli s posebno akcijo, v kateri plačujejo del članarine kolegom, ki so v zadnjem času izgubili službo, saj so v zadnjih letih novinarske hiše začele množično odpuščati svoje zaposlene. Člani IRE imajo namreč poleg dostopa do vseh virov podatkov tudi popust pri knjigah o preiskovalnem novinarstvu.

izpis

Zoya Dimitrova

Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Najpomembnejši cilji so sodelovanje in pomoč preiskovalnim novinarjem v Bolgariji, razvoj mreže preiskovalnih novinarjev v državi in izdelava spletne strani z bazami podatkov.
Združenje bolgarskih preiskovalnih novinarjev je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena oktobra 2000. Odbor ustanoviteljev je sestavljalo šest najbolj uglednih bolgarskih preiskovalnih novinarjev: Zoya Dimitrova (168 ur), Iovo Nikolov (Kapital), Anna Zarkova (Trud), Hristo Hristov (Demokarcija), Stanimir Vaglenov (24 ur) in Velislav Rusev (Sega). Njihove izkušnje, profesionalni pristop in ugled, ki ga uživajo v državi, bodo menda jamčili za to, da bo združenje dobro sprejeto. Za predsednico so izvolili novinarko Zoyo Dimitrovo.

Poudariti je treba, da združenje preiskovalnih novinarjev Bolgarije ne prejema nobene finančne pomoči od vlade ali od gospodarskih družb. Čeprav je združenje neodvisno od gospodarskih in političnih vplivov, je njegovo delovanje hkrati omejeno zaradi bornih finančnih sredstev.

Ciljna skupina združenja so preiskovalni novinarji lokalnih in nacionalnih medijev. Združenje ima danes že 29 članov, ki so zaposleni v tisku ali pri elektronskih medijih. Članstvo vsakega novega člana mora biti potrjeno s strani enega od ustanoviteljev združenja preiskovalnih novinarjev, pri čemer so strokovne izkušnje temeljni kriterij za sprejetje novih članov.

Najpomembnejši cilji, ki si jih je zastavilo združenje, so sodelovanje in pomoč preiskovalnim novinarjem v Bolgariji, razvoj mreže preiskovalnih novinarjev v državi, izdelava spletne strani o preiskovalnih novinarjih ter baze podatkov o opravljenih preiskavah, ki bi služila ne le članom združenja, temveč tudi vsem drugim novinarjem v Bolgariji.

Prepričani smo, da bo kot rezultat našega dela združenje postalo organizacija za izmenjavo znanj, podatkov in informacij o preiskavah, organizacija, ki bo omogočila razprave o novih interesnih področjih preiskovalnih novinarjev, da jim bo v pomoč pri njihovem vsakodnevnem delu in da bo utrdilo mrežo preiskovalnih novinarjev ter povečalo strokovnost njihovega delovanja.

Podpore novinarskim raziskavam, nagrade in študijski obiski
Oktobra 2000 je sofijski center za medijski razvoj odobril prvo finančno podporo združenju preiskovalnih novinarjev za izvedbo novinarskih projektov. Po temeljitem izboru smo se odločili za enajst raziskovalnih projektov na področjih organiziranega kriminala, tihotapljenja tobaka, skladiščenja radioaktivnih odpadkov, piratstva zgoščenk in tihotapljenja ljudi. Vsi projekti, ki so dobili podporo, so bili objavljeni v državnih medijih. Novembra 2001 smo po prejeti donaciji odobrili še sedem novinarskih raziskav na področju tihotapljenja blaga, bolgarsko-turške heroinske naveze, bolgarske emigracije v Italijo in tako naprej.

Jeseni 2001 je tudi USAID (program ameriške vlade za pomoč pri razvoju demokracije) odobril finančno podporo združenju za izdelavo internetne strani. Skupaj z evropskim centrom za novinarstvo, danskim združenjem preiskovalnih novinarjev in drugimi nevladnimi organizacijami je bilo bolgarsko združenje soorganizator mednarodne konference o preiskovalnem novinarstvu od 26. do 29. aprila 2001 v Kopenhagnu.

Od decembra 2001 je bolgarsko združenje preiskovalnih novinarjev član SEEMO (združenje medijskih hiš in medijskih delavcev iz jugovzhodne Evrope) pri Mednarodnem inštitutu za tisk na Dunaju.

Jeseni 2001 je združenje preiskovalnih novinarjev v sodelovanju s fundacijo Guardian iz Londona in sofijskim Centrom za medijski razvoj organiziralo delavnico v Plovdivu z naslovom Trendi čezmejnega kriminala, na kateri je bila prvič prisotna tudi bolgarska tajna služba.

Najpomembnejši dogodek za naše združenje je prva obletnica in nagrade za lokalne in nacionalne preiskovalne novinarje. Prejeli smo 64 člankov, ki kandidirajo za nagrade. Nagrade vključujejo dvotedensko študijsko potovanje v Veliko Britanijo, ki ga omogoča fundacija Guardian iz Londona. Združenje preiskovalnih novinarjev pripravlja tudi balkansko konferenco o preiskovalnem novinarstvu, ki jo načrtujemo za jesen 2002 v Sofiji.

izpis

Lucija Bošnik

Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
IPI Global Journalist tokrat o reakcijah svetovnih medijev na teroristične napade v ZDA, kjer so v fotogaleriji zbrane naslovnice največjih svetovnih časopisov "dan potem" - Afganistan kot prizorišče nevarnosti in mističnosti, o njem novinar Mike Lev, ki je v tej državi izbojeval bitko svojega življenja: kako najti ravnotežje med odgovornostjo očeta in vojnega poročevalca ter preživeti
Kako so mediji reagirali 11. septembra? Kot eden. Dogodki, da je prvo letalo zadelo svetovni trgovinski center in poznejša zrušitev ponosnega dvojčka, je napolnila vse naslovnice časopisov, zaznamovala radijske in televizijske novice, fotografije gorečega velikana sredi Manhattna so bile domala na vsaki spletni strani na vseh kontinentih, državah, mestih. V zgodovini novinarstva se je le redko zgodilo, pišejo avtor Alvin Shuster in sodelavci, da so bili mediji tako soglasni. Za to so imeli tehten razlog. Moskovska Izvestja je 11. septembra 2001 poročala: "Od zdaj naprej bo glavna religija islam in ne več krščanstvo. Kdo bi si mislil, da bo ta sprememba imela svoj konkreten dan in uro."

Naslovi so poskušali kar najbolje odslikati tragedijo tistega dne. Zgodbe so bile polne izjav žrtev, reševalcev, policistov, portretov žrtev, Osame bin Ladna in različnih zgodb iz ozadja, na primer zgodovine islama. Ni manjkalo komentarjev in analiz, ki so bili polni toplega sočutja do ZDA ali pa močnih napadov na njihovo zunanjo politiko. Nekaj časopisov je poskušalo raziskati, kako je napad na ZDA prizadel njihove državljane v ZDA (na primer čilenski dnevnik Diario El Mercurio). Tudi časopisi Bližnjega vzhoda so se osredotočili na svoje ljudi v ZDA, pišoč, da jih je bilo precej ubitih tako v WTC kot v ugrabljenem letalu. Pisanje je bilo zaznamovano z bojaznijo, da bi njihovi ljudje zdaj postali še tarče povračilnih ukrepov in maščevanja ZDA.

Arabski dnevniki so na splošno (z nekaj izjemami) natančno prikazali potek napadov, izrazili strah pred nadaljnjo usodo arabskih Američanov in Muslimanov. Skupaj z obsojanjem terorizma pa je bilo v arabskih medijih mogoče velikokrat zaslediti kritiko ameriške vloge v izraelsko-palestinskem sporu in njene podpore Izraelu. Nek novinar je zapisal, da se ZDA ne bodo mogle upreti terorizmu, če ne bodo spremenile svoje politike na Bližnjem vzhodu.

Najbolj soglasna Evropa
Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung je na prvi strani ravno 11. septembra objavil fotografijo, kar se je v njegovi 50-letnici obstoja zgodilo le štirikrat. Pozneje se je nemški tisk osredotočil na "nemško povezavo" s terorističnimi napadi, podrobno je poročal tudi o teroristih, ki naj bi Nemčijo uporabili za svojo operativno bazo. Der Spiegel je podrobno raziskoval vse o teroristih in njihovem ozadju.

V Beogradu so se v zgodnjih poročanjih zatekli k izjavam nekaj Srbov, češ da "zdaj pa oni vedo, kako smo se mi počutili, ko so nas oni bombardirali". V Veliki Britaniji je The Guardian dan pozneje zapisal: "Grki so v svojih tragedijah najhujše trenutke modro umaknili z odra, mi pa smo imeli neverjeten razgled na smrt, ne da bi videli enega mrtveca."

Francoski Le Figaro je poudarjal, da morajo vsi vedeti, da je vojna usmerjena proti teroristom in ne islamu. Iste trditve so se ponovile v več francoskih časopisih. V Italiji je denimo Corriere della Serra takoj zapisala, da je terorizem take vrste v zgodbo vpletel celotni zahodni svet, La Republica pa je to poudarila v kolumni z zgovornim naslovom Zahod je bil zadet v srce.

Podobno je zapisal Daily Telegraph, ki je živečim zunaj ZDA namenil tole sporočilo: "Kar smo včeraj videli v ZDA, je bil napad na svobodo, red in mir, ki je bistven za vse nas." Na Daljnem vzhodu so indijski in pakistanski mediji izkoristili priložnost, da so osvetlili že dolgo trajajoče napetosti med obema narodoma. Indijski tisk je ZDA pozval, naj priznajo, da se je v prošnji Pakistanu za pomoč pri boju proti talibom uvrstila v isti koš z narodom, ki je odgovoren za terorizem v Kašmirju. Pakistan je udaril nazaj. Njihovi provladni časopisi so objokovali pretekle odnose z Washingtonom, češ da dokler so ZDA Pakistan potrebovale, so bile uslužne, hkrati pa so se pojavljala vprašanja, ali Pakistan ZDA še lahko zaupa.

Amerika vrne napad, mediji izgubijo skupno rdečo nit
Po nekaj dneh mletja dogodkov v Ameriki so se mediji osredotočili na ameriški in britanski odgovor teroristom. V splošnem so evropski časopisi povračilne ukrepe podprli. Moskovska Izvestja je po bombardiranju Afganistana poročala, da bo Rusija skupaj z evropskimi in ameriškimi partnerji Afganistanu zagotovila humanitarno pomoč. Na prvi strani je bil objavljen članek, v katerem je pisalo, da je bil napad usmerjen bolj na prebivalce Kabula, ki ščitijo bin Ladna, kot pa proti teroristom samim.

Britanski tisk je bil zaradi vpletenosti Angležev v maščevanje teroristom še posebej aktiven. Komentarji so bili skoraj strastni: "Zavezništvo ni osnovano le na inteligenci, ki je sploh pogoj za vojaški uspeh, temveč tudi na skupni kulturi, jeziku in splošnem prepričanju o aktivnem boju za svobodo."

V naslednjih dneh vojaških operacij zoper terorizem je bilo v medijih več komentarjev in manj dejstev. V Kabulu ni bilo zahodnih novinarjev, v pomanjkanju informacij s prve roke je bila njihova glavna pomanjkljivost možnost oskrbovanja bralcev in gledalcev z objektivnimi informacijami o dogodkih. Posledica je bila tudi povzemanje Al Jazeere, arabske televizije v Qatarju, o kateri v IPI Global Journalist podrobneje piše Magda Abu - Fadil, direktorica Inštituta profesionalnih novinarjev na libanonsko-ameriški fakulteti v Bejrutu.

Mrtvi v Kabulu
Harry Burton in Azzizullah Haidari z Reutersa, Maria Grazia Cutuli s Corriere della Serra in Jose Fuentes z El Monda so bili štirje poročevalci, ki so izgubili življenja v Afganistanu. Neznani storilec jih je ubil na poti iz Džalalabada v Kabul 30 minut pred avtomobilom pisca tega članka Mika Leva, sicer dopisnika za Chicago Tribune iz Islamabada. Tisti dan se je več novinarjev poskušalo prebiti v afganistansko glavno mesto.

Kot piše Lev, z vojsko razdejani Afganistan ni le nevaren, temveč tudi skrivnosten. V njem ni prave vlade, če se zgodi katastrofa, ni mogoče priklicati policije. Nihče te pred ničemer ne posvari, od novinarjev samih je odvisno, kako organizirajo svoje novinarske poti, ponavadi z oboroženim konvojem z zdravnikom. Z vojnega območja je vedno tvegano poročati, piše Lev - z afganistanskega vojnega polja pa še toliko bolj, saj ni jasno začrtanih frontnih linij. Okoli Džalalabada je za zaščito dovolj na roko napisano sporočilo enega od vojaških poveljnikov. Novinarju lahko zagotovi varen prehod z enega območja na drugo. Reporterji jih ponavadi poskušajo zbrati čim več, piše Lev. Na koncu niso vredna nič, novinarji zato najamejo še oboroženo spremstvo.

Vsak novinar se mora sam odločiti, tako Lev, kaj je bilo varno in kaj ne, kar pa zanj pomeni predvsem boj za iskanje ravnotežja med odgovornostjo očeta in potujočega poročevalca po nevarnem terenu.

izpis

Marko Prpič

Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Asa Briggs1: The History Of Broadcasting In The United Kingdom, zajetno delo v petih delih, ki je izšlo pri založbi Oxford University Press, v Oxfordu leta 1995.
Delo zasluži pozornost vseh, ki se resno ukvarjajo z zgodovino elektronskih medijev, saj na 4500 straneh obravnava nastanek in razvoj radia in televizije, obravnava zgodovino najbolj uglednega javnega medija na svetu. Posebej zanimivo za naš prostor in čas je, kako se je javni medij spoprijel s spremembami v svojem medijskem prostoru ter se soočil s komercialno konkurenco. Pričujoče delo je v veliki meri namenjeno zgodovini BBC-ja, saj se zgodovina združbe tesno prepleta z zgodovino oddajanja radijskih in televizijskih programov v Veliki Britaniji. Prve štiri knjige obravnavajo obdobje, ko BBC ni imel prave konkurence na domačih tleh. Vsaka knjiga obravnava obdobje iz zgodovine in za mejnike postavlja letnice, ki so bile prelomne tudi za BBC.

Prva knjiga obravnava obdobje od 1896 do 1927 (Volume I, The Birth of Broadcasting, 1896-1927). Gre za obdobje od odkritja novega medija do začetka oddajanja prvih radijskih postaj in ustanovitve družbe British Broadcasting Company (14. novembra 1922). Danes le malokdo ve, da je najbolj znani javni servis BBC prva štiri leta preživel kot zasebna družba in da se je šele s 1. januarjem 1927 preoblikovala v združbo, s kraljevo listino, ki ji je zagotovila poseben položaj ter hkrati naložila posebne obveznosti do sredine, v kateri je opravljala svojo dejavnost.

Druga knjiga - od 1927 do 1939
Druga knjiga (Volume II, The Golden Age of Broadcasting, 1927-1939), obravnava čas od ustanovitve British Broadcasting Corporation do začetka druge svetovne vojne. Novi medij je pokazal svoje prednosti, novice so potovale hitreje, poleg tega pa je postal pomemben vir informacij in povezovalec Velike Britanije s kolonijami in dominioni.

To je bil čas, v katerem se je radio uveljavil in našel svoje mesto v domovih milijonov ljudi. Tako Briggs kot njegov ameriški kolega Eric Barnouw označujeta ta čas kot zlato obdobje radia. Zagotovo lahko rečemo, da je to bilo zlato obdobje združbe BBC, ki je sledila visoko zastavljenim ciljem svojega prvega generalnega direktorja Lorda Reitha - obveščati, izobraževati in zabavati - in si ustvarila sloves najboljšega javnega servisa. BBC je vstopil v mednarodni prostor, saj je sodeloval na mednarodnih konferencah, na katerih so delili frekvence.

Posebno zanimivi so tisti deli, v katerih avtor opisuje prizadevanja združbe BBC, da bi se uveljavila kot informativni medij. Že na začetku oddajanja (11. november 1922) je nastal osnutek dogovora med BBC in tiskovnimi agencijami. Agencije so pristale na to, da vsak dan poskrbijo za povzetek dnevnih novic, ki jih BBC objavi med 18. in 23. uro. Novice so bile namenjene izključno distribuciji znotraj britanskih otokov. Najmočnejša agencija Reuters si je celo izborila zagotovilo, da BBC ne bo zbirala novic, da ne bo organizirala zbiranja novic za svoje potrebe ali vztrajala pri ustanovitvi takšne organizacije, vse dokler bo obstajal Reuters.

BBC je prve novice predvajala 23. decemba 1922. Spoštovala je dogovor in jih je predvajala ob 19. uri, kljub temu da njena ustanovna listina ni vsebovala takšne omejitve. Kompromis je bil nujen tudi zaradi Newspaper Society, ki je zastopala dnevni tisk. Slednji so se bali, da bi predvajanje novic - pred izidom večernih izdaj dnevnikov - vplivalo na njihovo prodajo.

To je bil začetek dolgotrajnih pogajanj in le počasi si je BBC širila manevrski prostor. Dve leti pozneje so prosili za dovoljenje, da bi "reporterji na prizoriščih smeli komentirati dogodke po telefonu". BBC si je pridobila pravice za prenos slovesnosti, govorov, uradnih priložnosti pod pogojem, da so predhodno napovedane in so brez komentarjev. Še vedno pa je ostala veljavna prepoved predvajanja novic pred 19. uro.

Od 3. do 12. maja 1926 je Veliko Britanijo zajela splošna stavka. Ker so se stavkajočim pridružili tiskarji, večina nacionalnih časopisov ni izšla več dni.2 Zato so tiskovne agencije umaknile omejitve glede vsebine in časa objavljanja novic. BBC se je hitro odzvala, ustanovila posebno ekipo, ki je delala v treh izmenah in je obveščala javnost o dogajanju. Prve novice so bile na sporedu ob 10. uri. Prvič so poslali poročevalce, da so poročali s terena. Tako je BBC dobila informativno sekcijo. Prepis poročil so dnevno dobivali člani obeh domov britanskega parlamenta, še več - tudi novinarji na novinarski galeriji.3 Ko se je stavka končakla, so se vrnile omejitve, vendar se je BBC vse bolj uveljavljala kot osrednji vir informacij. Zadnje omejitve so padle pred začetkom druge svetovne vojne.

Leta 1932 so začeli oddajati poseben program za cesarstvo (Empire broadcasting), ki je bil začetek današnjega World servisa. Število ur programa za tujino v tujih jezikih se je leta 1938 začelo povečevati z bližajočo se svetovno vojno.

Konec dvajsetih in začetek tridesetih let je bilo vse več govora o televiziji. Ker sta takrat delovala dva različna sistem, so morali najprej opraviti izbor. Drugega novembra 1936 so začeli s prvim rednim oddajanjem televizijskega programa na svetu. Avgusta 1939 naj bi bilo v Veliki Britaniji od 20 do 25.000 televizijskih sprejemnikov. Izbruh vojne je povsem ustavil razvoj televizije. Večina inženirjev je našla novo delo v vojaški industriji, pri razvoju radarja.

Tretja knjiga - čas druge svetovne vojne
Tretja knjiga obravnava čas druge svetovne vojne, ki je potekala tudi v elektronskem mediju in zaradi tega ima naslov Besedna vojna (Volume III, The War of Words, 1939-1945). Povsem razumljivo je, da je vlada imela večji vpliv in nadzor nad vsebino oddaj, saj je radio poslušal tudi sovražnik. V vsakem studiu je sedel cenzor, ki je spremljal oddajo in ugotavljal, ali poteka v skladu z odobrenim scenarijem. Vsak trenutek je lahko posredoval in prekinil oddajo tako, da je izklopil voditelja. Prav zaradi tega je bilo zelo malo oddaj brez vnaprej pripravljenega in potrjenega scenarija. V novicah pogosto niso imenovali kraja dogodka ali objavili imena prisotnih. Vremenska napoved in omenjanje vremena je bilo prepovedano zaradi nemških letalskih napadov. Cenzorji so skrbno nadzirali prenose vseh oddaj, celo veslaških tekmovanj in oddaj o vrtnarjenju. V večini posegov je šlo za varnostne, ne za politične pomisleke.

Na nove razmere se je BBC odzval z ustanovitvijo posebnega programa za vojake (General Forces Programme, začetek oddajanja februarja 1940). Program je bil bolj zabaven, z bolj sproščenim načinom vodenja. Nastal je pod vplivom programa, ki so ga pripravljali Američani za svoje vojake (Armed Forces Radio Service). Radio se je hitro uveljavil tudi v domovini.

Vse večji pomen je imelo oddajanje v tujih jezikih in "prisluškovanje" tujim oddajam. O razmahu teh dejavnosti zgovorno pričata naslednja podatka: na začetku vojne je BBC oddajala programe v desetih jezikih (Nemci 36). Konec leta 1943 je oddajala v petinštiridesetih jezikih (Nemci 52).4 Poseben servis za poslušanje tujih programov je imel zaposlene strokovnjake, ki so spremljali oddajanje v dvaintridesetih jezikih.5 O vsem, kar so slišali, so pisali posebna poročila, ki so jih vsak dan dobili člani vojnega kabineta, vladni uradniki in vrsta ljudi znotraj BBC-ja, vsega skupaj okoli 600 posameznikov.

Združba BBC je opravljala izjemno pomembno nalogo. Prebivalcem okupiranih držav je bila edini vir informacij in njene oddaje so vlivale upanje osvobodilnim gibanjem. General De Gaulle je redno nagovarjal Francoze iz Londona. BBC je posredovala šifrirana sporočila za osvobodilna gibanja ipd.

K besedni vojni so svoj delež prispevale nemške in italijanske postaje, Glas Amerike in Radio Moskva. Radio je bil bolj pomemben kot kdaj koli prej. O tem priča podatek, da je izkrcanje zavezniških sil na stari celini (Dan D, 6. junij 1944) prenašalo kar 725 ameriških radijskih postaj od 914. Vse so prenašale program, ki ga je pripravila BBC.

Četrta knjiga - Zvok in slika
Četrta knjiga zajema obdobje od leta 1945 do 1955 (Volume IV, Sound & Vision, 1945-1955). Po končani vojni se je BBC odločil za večje spremembe na radijskem področju, ki so jih začeli načrtovati sredi vojne. Zelo dobre izkušnje s posebnim programom za vojsko so pripeljale do tega, da so ga nekoliko preoblikovali in poimenovali zabavni program (Light Programme). Osrednji informativni program hiše je ostal Home Programme. Programsko ponudbo je zaokrožil Tretji program (Third Programme), ki je bil namenjen zahtevnejši publiki.6 S tem je BBC postavil shemo, ki je ostala v veljavi vse do septembra 1967.

Naslov četrte knjige - Zvok in slika - nam pove, da gre za čas, v katerem se je uveljavila televizija. Angleži so ohranili tehnični sistem, ki so ga sprejeli pred vojno (405 črt). V pogovorih s Francozi so se poskušali dogovoriti za nov sistem, ki bi zagotavljal kvalitetnejšo sliko in možen prehod na barve, vendar dogovora niso dosegli. Šlo je za odločilno vprašanje novega tehničnega standarda na evropski celini. V igri so bili veliki vložki, od ekonomskih do političnih. Praznino so izkoristili Američani, družba RCA, ki je s pomočjo svojega nizozemskega zaveznika - podjetja Philips predstavila sistem s 625 linijami, za katerega se je odločila večina evropskih držav.

Ustanovljena EBU
Leta 1950 je bila ustanovljena nova organizacija European Broadcasting Union (EBU), ki je povezovala javne radiotelevizije zahodnoevropskih držav. To je bil prostor za načrtovanje skupnih programov posameznih članic, velikih skupnih projektov - najprej je bila na vrsti Evrovizijska popevka (1957) - in programsko izmenjavo. V EBU so se reševala vsa pomembna vprašanja, ki zadevajo tehnični razvoj, mednarodne povezave, sprejemanje standardov, vprašanja avtorskih pravic in skupnega nakupa programskih pravic, predvsem za velike športne prireditve.

Povojni čas je zaznamovala razprava o monopolu, ki ga je imela združba BBC. Napadi so prihajali z dveh strani. Nekateri posamezniki in skupine so menili, da je v vojnem času postala BBC podaljšek britanske vlade in od tod je izvirala skrb za možno zlorabo monopola in vpliv na javno mišljenje. Na drugi strani so bile oglaševalske agencije in predstavniki nekaterih podjetij in institucij, ki so se zavzemali za komercialno televizijo. S tem naj bi Britanci dobili možnost izbire. Z oglaševalskim denarjem bi lahko pokrili večji del stroškov, ki so bili povezani z uvajanjem televizije. Razprava je trajala več let in 22. septembra 1955 je začela oddajati prva komercialna televizija. Kljub temu da je zakonodajalec postavil vrsto omejitev novi organizaciji ITA (Independent Television Authority), sta oglaševanje in nuja po ustvarjanju dobička prinesla v upravljanje televizije nov motiv in zakonitosti, ki bodo sčasoma prevladale. Kljub dejstvu, da je BBC veljala - in še vedno velja - za najboljšo javno radiotelevizijo, se je morala prilagoditi razmeram.

Peta knjiga - konkurenca na domačih tleh
Peta knjiga - od 1955 do 1974 (Volume V, Competition, 1955-1974) prikazuje čas, ko je BBC imela konkurenco na domačih tleh. Konkurenčni programi so prizadeli BBC na dva načina, najprej tako, da so začeli izgubljati gledalce7, pozneje pa tudi tako, da so jih začeli zapuščati kadri različnih profilov - od avtorjev in voditeljev oddaj do tehničnih kadrov in producentov. Samo izjemno dobro organizirano interno izobraževanje, ki ga je imela BBC, je preprečilo razpad sistema.

Konkurenca je imela drugačne posledice od pričakovanih. Zaradi večjega povpraševanja po kadrih so se dvignile plače. Isto je veljalo za avtorske honorarje. Če primerjamo stroške na uro programa, lahko ugotovimo, da so se ti podvojili.8

Leto 1956 sta zaznamovali sueška kriza in ruski poseg na Madžarskem. Sueška kriza je bila zelo pomembna za BBC, saj je bila britanska javnost, tudi parlament, močno razdeljena. V svojih poročilih je BBC prvič kazala svetu razdvojenost nacije in kritičnost do aktualne vlade, kar je povzročilo burno razpravo. Nepristransko poročanje o obeh dogodkih je le še utrdilo vlogo BBC-ja kot vira objektivnih informacij in to ravno v času, ko se je britanska vlada odločila, da zniža sredstva za obveščanje tujine.

Po začetku delovanja ITV si je BBC prizadevala za uvedbo drugega televizijskega programa, kar bi jim omogočilo izpolnjevanje poslanstva. Želja se jim je uresničila 20. aprila 1964, ko so začeli oddajati drugi televizijski program. Novi program BBC-2 so začeli oddajati v novi tehnologiji (področje UHF, 625 črt), kar pomeni, da so ujeli korak z Evropo in se tudi pripravili na oddajanje v barvah. To je bil velik problem za inženirje, ki so morali hkrati vzdrževati dva sistema in s tem zagotoviti prehodni čas za vse lastnike starih sprejemnikov.

Na začetku šestdesetih let so se začele pojavljati piratske radijske postaje, ki so se odzvale na drugačne potrebe mladih, kar se je odrazilo predvsem v popularni glasbi. Sledila so leta prerekanj in poskusov, da bi postaje utišali. BBC je zmagala s pomočjo Evropske unije, ki je sprejela ustrezno zakonodajo. Kljub temu da so pirati izgubili bitko, je njihova ideja preživela, saj je morala BBC spremeniti svoje radijske programe, kar se je zgodilo septembra 1967, ko so uvedli četrti radijski program.

Šestdeseta leta so bila pomembna tudi zaradi vrste tehnoloških inovacij, ki so omogočile hiter razvoj medijev. Začetek oddajanja UKV in oddajanja v stereo tehniki sta omogočila nastanek lokalnih radijskih postaj, bistveno vplivala na boljši sprejem signala in kakovost zvoka. V televizijskih studiih se je udomačil magnetoskop, ki je omogočil nove prijeme in spremenil predvsem športne prenose. Julija 1962 smo bili priča prvemu prenosu televizijskega signala čez Atlantik, s pomočjo satelita Telstar.

Začetek sedemdesetih let je prinesel napoved ustanovitve šestdesetih komercialnih radijskih postaj. BBC se je soočila z izgubo monopola tudi na radijskem področju. Leta 1972 so praznovali zlati jubilej in čakali na ustanovitev vladne komisije, ki bo znova preučila razmere na področju radio-televizije in določila smernice razvoja. To se je zgodilo leta 1974, ko je bil imenovana tako imenovana Annanova komisija.9 Komisija je izdala poročilo šele leta 1977, kar ne sodi v časovni okvir zadnje, pete knjige. V vseh knjigah avtor navaja oddaje, ki so zaznamovale svoj čas, jih primerja z oddajami z druge strani velike luže, spregovori tudi o vlogi voditeljev in pojavu zvezdništva. K vsaki knjigi sta dodana seznama virov in literature. Knjige se dobijo posamezno ali v kompletu, s tem da je četrti del že zdavnaj razprodan.

1 Lord Briggs je zelo ugleden socialni in kulturni zgodovinar, ki je del svoje ustvarjalne moči namenil obravnavanju zgodovine radiotelevizije v Združenem kraljevstvu in še posebej zgodovini družbe BBC. Tako je objavil dve knjigi, ki obravnavata zgodovino te ugledne medijske hiše: Governing the BBC (1979) in The BBC: The First Fifty Years (1985).
2 Izjema je bil le The Times.
3 Predlog je dal Lord Chamberlain.
4 BBC je dnevno pripravila okoli 440.000 besed, od tega le slabo petino v angleškem jeziku.
5 Vsak dan so slišali približno 1,25 milijona besed, od tega okoli 300.000 v angleščini (podatek velja za avgust 1944).
6 Takšno programsko zasnovo, ki sloni na treh programih z različno ponudbo, so pozneje posnemale druge nacionalne hiše, med njimi tudi Radio Ljubljana.
7 V tretjem četrtletju leta 1957 je dosegel BBC najnižjo točko gledanosti. Njihovi lastni podatki so kazali, da ima ITV kar 72-odstotni delež gledalcev v katerem koli času.
8 Podatek velja za primerjavo med leti 1954-55 in 1957-58. Trend se je nadaljeval tudi v letih 1959-1960.
9 Komisija se je imenovala po predsedniku Lordu Annanu.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v svetu

Medijska preža
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Boris Čibej
Združene države Amerike: Predsedniške volitve v medijih kot športni spektakel
Mirt Komel
Združene države Amerike: No, You Kant
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Karmen Šterk
Združene države Amerike: Yes we Kant
Sonja Merljak Zdovc
»Upam, da mu ne bo uspelo«
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Sonja Merljak
Novinarske usode: Jana Schneider, brezdomka
Goran Ivanović
Informacija je v ospredju demokratičnega komuniciranja
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Borut Osonkar
Altermondializem v Le Monde diplomatique
Marta Gregorčič
Zakaj je Le Monde diplomatique v slovenščini bolj političen od francoskega originala?
Mitja Svete
Pomanjkanje koncepta
Gal Kirn
Celostranske podobe avtomobilov v altermondialnem časopisu?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Saša Banjanac Lubej
Avantura, imenovana osrednja Azija
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Metka Dedakovič
4. svetovni vrh o medijih za otroke in mladostnike
Saša Bojc
Danski Media Watch
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Saša Bojc
Novinarstvo: smrtonosno polje
Gojko Bervar
Slovaški Press Watch
Sonja Merljak
Dve postaji za medijske informacije
Nika Susman
Le Monde vrača udarec
Sandra Bašić-Hrvatin, Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Huttonova preiskava – javni servis na zatožni klopi
Sonja Merljak
ZDA: Američani o aferi BBC
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Zorana Baković
Kitajska: Resnica v rdeči preobleki
Tanja Taštanoska
Italija: Gasparrijev zakon grožnja demokraciji
Aleksej Simonov
Rusija: Posebnosti ruskega lova na race
Nika Susman
V 80 časopisih okoli sveta
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Marta Gregorčič
Fuck media. Be the media!
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Saša Panić
Mainstream in alternativni mediji v Veliki Britaniji
Shivani Chaudhry
Svetovni socialni forum, kot ga je nekdo občutil
Bibliowwwgrafija
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Lucija Bošnik
Nepal: Novinarji med maoisti in oblastjo
Matjaž Manček
Brazilija: Državni in korporativni interesi zapirajo medijski prostor
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Jean-Pierre Tailleur
Francija: Korektnost, omadeževana z dezinformacijami
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Uroš Urbas
ZDA: Tudi smešenje predsednika je del demokracije
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Kaja Jakopič
Lahko si hkrati patriot in novinar
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Herta Toth
Madžarska
Ženske v volilni kampanji
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Pošast hodi po Evropi
Horst Röper
Nemčija - V nenehnem sporu z uradom za varstvo konkurence
Uroš Urbas
Avstrija - WAZ od Krone Zeitunga zahteva distanco od Haiderja
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Sebastian Reinfeldt
Avstrija - Haider uničuje demokracijo
Sonja Merljak
ZDA - Navodila urednikom za uporabo novinarjev
Uroš Urbas
Nemčija - Kirchov medijski koncern se ruši
Saša Bojc
ZDA - Pritiski oglaševalcev na lokalne televizije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija - Nastaja enotni urad za komunikacije
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Lucija Bošnik
Digitalna sinergija že, kaj pa kakovostno novinarstvo?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Nadire Mater
Odpustili 3000 medijskih delavcev
Mojca Širok
Nadzorovana neodvisnost
Bernard Nežmah
Naravni spoj med novinarji in oligarhi
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Gašper Lubej
Subvencije medijem v Evropi
Lucija Bošnik
Cene novinarske resnice
Novinarski večeri
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
29.10.1999
Nadire Mater
Polnočni ekspres
Omizja
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
raziskovalno novinarstvo
Medijska preža
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Eva Vrtačič, Klemen Ploštajner, Nina Vombergar
Informacija, ideologija, Wikileaks
Vasja Jager
O belih miših in fantomskih smučarjih: kako smo preiskovali nova dejstva v orožarski aferi
Igor Mekina
Z lažjo do resnice?
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Andrej Koritnik
Med novinarstvom in literaturo
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Gojko Bervar
Miheljak o bolezni v hiši
Bojan Golčar
Z inovacijskim novinarstvom do inovativne družbe
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Roman Kuhar
Mediji v raziskavi o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Saša Bojc
Kaj je preiskovalno novinarstvo?
Edi Pucer
Dober urednik podpira preiskovalnega novinarja
Petra Kerčmar
Vloga medijev pri aferi Rdeči križ
Sonja Merljak
Lahko ubijete novinarja, a dobili boste na grbo štirideset novih
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Ali H. Žerdin
Lahko kupite volitve?
Blaž Zgaga
Res vemo, kaj je raziskovalno novinarstvo?
Špela Šipek
Novinarji nismo prenašalci doziranih informacij
Aleš Gaube
Zgodba o korupciji
Sandra Bašić-Hrvatin
In novinarje ubijajo, mar ne?
Jani Sever
Novinarstvo brez blišča
Brankica Petković
Finančna usodnost raziskovalnega novinarstva
Raziskovalno novinarstvo je delo ekipe
Novinarski večeri
04.06.1999
Peter Preston, Laurie Flynn, Luke Harding
Vodne gate
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
08.09.1997
Viktor Ivančić, Ali H. Žerdin
Neodgovorno novinarstvo
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi
Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes
sovražni govor in medijski diskurz
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
mediji in vojna
Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo
radio in televizija
Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Zoran Medved
Spregledano zavezništvo z državljani
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Kar ni romantika
Admir Baltić
Pa tako lepo govorite naš jezik …
Saša Banjanac Lubej
TV Slovenija: pozitivne programske spremembe, a še veliko prostora za izboljšave
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Brankica Petković
Odpiranje RTV Slovenija za nove narodne skupnosti?
Jasna Babić
Spet se rola – Vrnitev »urbanih« glasbenih oddaj na TV Slovenija
Matjaž Ambrožič
Kdo pa je pri vas kreativni?
Dejan Jontes
Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v situacijskih komedijah
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Andraž Poeschl
O Sloveniji na svetovnem prvenstvu
Zvezdan Martič
Vizija TV Slovenija: Strogi profesionalni standardi, več urbanih vsebin, večja vključenost gledalcev ...
Zoran Medved
Stavka na RTV Slovenija: Ostajajo problemi, zaradi katerih še nihče ni stavkal
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Eva Vrtačič
Telo kot stroj, dr. House kot genialni mehanik
Gojko Bervar
Dnevnik svetnika RTV Slovenija
Eva Vrtačič
Zakaj se sploh igramo, če že vse vemo?
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Eva Vrtačič
Ideologija v kuharskih oddajah
Eva Vrtačič
Razkrinkane izbire
Boris Čibej
Združene države Amerike: Lisičje novinarstvo
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Marko Milosavljević
Razdruženi propadajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Miro Samardžija, Julija Sardelić
Preveč se ukvarjamo z visoko formalno politiko, dela na terenu je vedno manj
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Roman Kuhar
»Voditelj oddaje pa ni Rom«
Enisa Brizani
Amare Droma, Amare Drumija, Mengere Droma, Naše poti
Zvezdan Martič
Medijske hiše srečajo nove medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Majda Juvan
Zakaj je v frizerskem salonu frizer in kaj ima s tem pokojni RGL?
Irena Vide
Lokalna novica je kraljica
Gojko Bervar
Radijsko tekmovanje Prix Europa 2007
Nagrada novinarju Gašperju Lubeju
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Kaja Jakopič
Bum časopisnih spletnih televizij
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Spletne televizije izziv za medijske regulatorje
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Brankica Petković
Zakaj ni odzivov na procese zatona RŠ in Marš?
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Špela Stare
Zgovoren obseg kadrovskih menjav na RTV Slovenija
Gojko Bervar
Varuh poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Tanja Taštanoska
Mlačna drža novinarjev RTVS
Boris Vezjak
Resnica sklicevanja na dr. Hoffmann-Riema
Marta Gregorčič
Javni prostor: Negujmo ga tam, kjer je in odpirajmo tam, kjer se je zaprl
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Neva Nahtigal
Romi o medijskih vsebinah za Rome
Zoran Medved
Komentar - napačno pojmovanje ali ideološki konstrukt?
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Javna radiotelevizija za vse!
Brankica Petković, Helmut Peissl
Monopoli premaknejo medije v desno
Maruša Krese
Najboljše, kar lahko da radio
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Gašper Lubej
TV Slovenija praviloma »pokrije« več dogodkov kot POP TV
Marko Milosavljević
Predvolilna soočenja na RTV Slovenija – Bi lahko bila ožja, a bolj relevantna?
Tonči Kuzmanić
Televiziranje kot ničenje sveta
Bojan Golčar
»Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom rtv-organizacij?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Renata Šribar
Toliko o samoregulaciji pornografije
Bojan Golčar
Bo v etru še kaj programov posebnega pomena?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Anita Mikulič
Otroci in televizija
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Marko Milosavljević
Nuja transparentnosti na RTV Slovenija
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Petra Oseli
Nove socialne dimenzije televizije
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Tomaž Gerden
Celina z imenom Slovenija
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Marko Prpič
Zgodovina radiotelevizije v Veliki Britaniji
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Rajko Gerič
Najlažje se je odreči programu
Katja Škoberne
Javna televizija in profilirane oddaje
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Petra Oseli
Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost?
Goran Ivanović
Vpliv ameriškega skupnostnega radia
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Lucija Bošnik
Ameriški mediji – tempirana bomba?
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Suzana Žilič-Fišer
Prihodnost televizije
Ksenija H. Vidmar
Televizijska konstrukcija 20. stoletja
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Rajko Gerič
Civilna družba rada glasuje tajno
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
TV3 bo preživela
RTV Slovenija
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Grega Repovž
Televizijska soočenja in podobe političnih tekmecev
Bojan Krajnc
Zakaj bi televizija bila servis lova na volilce?
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Bojan Golčar
Zakaj si univerza lasti Radio Marš?
Barbara Bizjak
Število obiskov razkriva edino Večer
Omejevanje je nedemokratično
Gregor Belušič
TV Duh
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Sandra Bašić-Hrvatin
British Journalism Review
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Marjan Moškon
Priložnost za primerjanje
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Matjaž Gerl
Kakšno javno televizijo potrebujemo in kakšno si lahko privoščimo
Brankica Petković
Usoda »vaških televizij«
Goran Ivanović
Televizija na internetu
Kaja Jakopič
Neuradno o medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Goran Ivanović
Radio v vsako vas
Vera Grebenc
Radio-aktivna civilna družba
Matjaž Gerl
Veliki bratje slovenske radiodifuzije
Zoran Medved
Gledanost informativnih oddaj upada
Matjaž Gerl
Gneča v etru
Igor Brlek
Utapljanje v valu komerciale
Borut Savski
Internetovska radijska kreativnost
Marko Prpič
Več omejitev in večji pritiski
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Matjaž Gerl
Med cenzuro in anarhijo
Rastko Močnik
Javne betice
Breda Luthar
Kakšen je politični učinek apolitičnega žurnalizma
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin
Državni ali javni servis
Breda Luthar
Politika teletabloidov
Novinarski večeri
15.09.2005
Mirko Galić, Sandra Bašić-Hrvatin
Javne radiotelevizije in učinki zakonodaje
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
10.05.2002
Josri Fouda
Al Džezira – arabski CNN?
23.11.2001
Gwyneth Henderson, Veran Matić, Danail Danov, Goran Gavrilov, Sandra Bašić-Hrvatin
Privatni vs. javni elektronski mediji: kdo bolje služi javnosti?
12.03.2001
Vlasta Jeseničnik, Aleksander K. Simonov
Kdo obvladuje rusko "glasnost"?
01.02.2001
Petr Kopecky, Rajko Gerič
Ne dam svoje televizije!
12.09.2000
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.09.1999
Robert Ottenhoff, Boris Bergant
Javnovizija
25.09.1997
Peter Knowles, Tomaž Perovič
Televizija hitre prehrane
Omizja
25.11.2008
Edvard Žitnik, Miha Lampreht, Miha Drozg, Ervin Hladnik Milharčič, Gorazd Kovačič, Marta Gregorčič, Jože Vogrinc
Podoba sveta v televizijskih poročilih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
12.05.2005
Karol Jakubowicz, Werner Rumphorst, Branko Grims, Sašo Gazdić, Boris Bergant, Rosvita Pesek, Tatjana Pirc
Prihodnost javne radiotelevizije v Sloveniji
19.04.2001
Janez Kocjančič, Božidar Zorko, Vlado Senica, Rajko Gerič, Matevž Krivic, Marko Milosavljević
Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji