Medijska preža št. 4, zima 1999

Tretja številka Media Studies Journals (Fall) je posvečena ameriškem pogledu na leto 1968. Pred tridesetimi leti, januarja 1968 je ofenziva Tet spremenila potek vietnamske vojne, marca meseca je takratni predsednik Lyndon Johnson javno oznanil, da ne bo vnovič kandidiral za ameriškega predsednika, aprila so ubili Martina Luthra Kinga Jr., maja so Francijo preteresale študentske in delavske demonstracije, junija so ubili Roberta Kennedyja, avgusta so sovjetske čete pokončale »praško pomlad«, oktobra je mehiška vojska zagrešila pokol nad civili, znan kot noč Tlatelolco, in novembra so izvolili za predsednika ZDA Richarda M. Nixona.

Na ta način se, kot pravi Jules Witcover, kolumnist Baltimore Suna, državljanski protesti končajo s začetkom vladavine konservativnih politikov. Leta 1968 se lahko spominjamo tudi s pomočjo najbolj znanih novinarskih zgodb. Kot pravi David Halberstam, nekdanji dopisnik The New York Timesa iz vietnamske vojne in Pulitzerjev nagrajenec, je leto 1968 zaznamovala eksplozija novic, »motečih« podob, polurnega televizijskega informativnega formata, začetek satelitskega obdobja in »velikih« novinarskih zgodb. Kaj so mediji videli leta 1968? Fotografija Eddieja Adamsa usmrtitve vietkongovskega vojaka na ulicah Saigona, ki je pretresla ves svet in pripeljala vojno v »dnevno sobo«, fotografija Tommyja Smitha in Johna Carlosa na olimpijskih igrah v Mexico Cityju dvignjenih pesti v črnih rokavicah kot dokaz obstoja dveh Amerik: črne in bele, govor Martina Luthra Kinga, fotografija Davida Shapira na Columbia University in transparenti ameriških študentov, ki so v spopadih s policisti in nacionalno gardo nosili transparente z napisi »Ves svet nas gleda...« Takšen je medijski spomin ameriških novinarjev na leto 1968.

V poglavju pod naslovom Protesti lahko preberemo samo dva prispevka, ki posredujejo »evropski pogled« na dogodke leta 1968. To je tekst Claude-Jeana Bertranda, ki piše o vplivu teh dogodkov na današnji razvoj francoske medijske scene, in tekst (oz. prirejeno poglavje doktorske disertacije) Madeleine K. Albright o položaju čeških tiskanih medijev.

Vsekakor najzanimivejše poglavje za analizo razvoja medijskega poročanja je zadnje poglavje, v katerem James L. Baughman analizira trideset let časopisa Time, Andrew Tyndall trideset let osrednjega informativnega programa na TV mreži CBS in John J. Pauly trideset let osebnostnega žurnalizma Toma Wolfa, Hunterja Thompsona, Michaela Herra in Joeja Eszterhasija.

Baughman, avtor knjige o Henryju R. Luceu, ustanovitelju Tima in očetu t. i. »skupinskega žurnalizma«, ugotavlja, da je bil leta 1968 Time mnenjski voditelj, časopis, ki je definiral novičarsko agendo ameriškega belega srednjega razreda. Današnji Time ni več voditelj temveč podporni igralec, je, kot pravi John. G. Dunne, »obvezna revija v zobozdravstvenih ordinacijah«, revija, ki jo kupujemo in ne beremo. Otroci nekdanjih Timovih naročnikov gledajo CNN in berejo The New York Times na mreži.

Andrew Tyndall, založnik Tyndall Reporta, tedenske analize informativnih programov na ameriških televizijskih postajah, ugotavlja, da so za moderno senzibiliteto današnjih TV gledalcev televizijske novice izpred trideset let enolične, monotono moške in skorajda negledljive. Leta 1968 je eno četrtino TV novic gledalcem predstavljal (bral) napovedovalec. Walter Cronkite, legenda ameriškega TV novinarstva, je vsak večer končal z znamenito frazo: »To se je danes zgodilo.« Današnji napovedovalec Dan Rather od štirih minut, ki jih ima na razpolago, tri porabi za oglaševanje drugih informacij in za »lovljenje« pozornosti občinstva.

Media Studies Journal dobite na Zavodu za odprto družbo, ali naročite na Media Studies Center, 580 Madison Avenue, 42nd floor, New York 10022, f: 212 317 6572