Zakaj si mediji zaslužijo posebno televizijsko oddajo, mesečno tv prilogo Off the Record, ki bo posvečena prav njim?

Kot da je potrebno posebej poudarjati moč in vpliv medijev, ki se potrjujeta prav vsak dan, tako v našem okolju, kot drugje. Zaradi medijev odstopajo politiki, užaljeni posamezniki sodno zahtevajo velikanske odškodnine, voditelji medijskih oddaj pa so prvi na lestvicah popularnosti.

Pri vsem tem pa se tudi mediji oziroma množična občila uvrščajo v vrhove lestvic, in sicer tistih, ki merijo stopnjo zaupanja, kot vsako leto potrjujejo javnomenjske raziskave. Slovenska javnost, denimo, po zadnjih raziskavah zaupa medijem bolj kot politikom, bolj kot vladi in državnem zboru in bolj kot sodiščem in cerkvi. Morda je vzrok tudi precejšnje število medijev v Sloveniji. Na koncu minulega leta da je bilo namreč 840 tiskanih in radiodifuznih medijev.

Pravzaprav je nerazumljivo, da takšne oddaje, kot je Off the Record, do sedaj še ni bilo. Bi lahko bila vsebinsko dvomljiva, ali pa bi bilo moteče dejstvo, da bi šlo za oddajo medija o medijih? Prav to je lahko nevarna past, katere se zavedam tudi avtorica. Poskušam predstavljati ozadje delovanja medijev, njihove napake, skušnjave ali nenavadne presežke, istočasno pa seveda moram pri svojem delu paziti, da sama ne počnem prav tega, na kar opozarjam.

Oddaja Off the Record je oddaja o tisku, televiziji, radiu, internetu in vseh skupinah, ki neposredno oblikujejo okolje, že dolgo imenovano medijska družba. Torej družba, kjer se dogodki godijo le, če jih beležijo mediji. Zdaj že prevečkrat uporabljena fraza, ki pa se je vsi še ne zavedajo. Zavedajo se je ljudje iz medijev in zavedajo se je tisti, ki znajo svojo navzočnost v medijih učinkovito izrabiti. Zato nam je razumljivo trenutno zapletanje pri pripravah in pisanju nove medijske zakonodaje, ko je najbolj sporne trenutke iz delovanja medijev treba jasno definirati in sankcionirati. Namen naše oddaje je tako še bolj jasen. Vpliv »paparazzov« na smrt lady Di in fenomen Esmeralde pri slovenskih gledalcih ne sodita med glavne teme, ki nas bodo zanimale. Pravzaprav bi radi opozorili, da je v vsej množični konzumaciji raznih medijev potrebno tudi znati prebrati časopis, pogledati televizijo, poslušati radio ali se informirati na internetu. Medijska javnost si zasluži tudi malo manj »popularne« informacije iz sveta medijev. Off the Record bo torej oddaja o medijih in medijski javnosti, v njej pa bo predvsem veliko opazovanja in predstavljanja vsebin in form medijev, slovenskih in tujih; včasih celo z nekoliko ironičnim prizvokom. In seveda ne gre za nikakršno napoved vojne proti komurkoli, kot so nekateri neupravičeno premišljevali že po prvi oddaji.

Oddaja Off the Record je na sporedu vsak prvi ponedeljek v mesecu, v okviru programa Studio City, v etru TV Slovenija 2.

Tretja številka Media Studies Journals (Fall) je posvečena ameriškem pogledu na leto 1968. Pred tridesetimi leti, januarja 1968 je ofenziva Tet spremenila potek vietnamske vojne, marca meseca je takratni predsednik Lyndon Johnson javno oznanil, da ne bo vnovič kandidiral za ameriškega predsednika, aprila so ubili Martina Luthra Kinga Jr., maja so Francijo preteresale študentske in delavske demonstracije, junija so ubili Roberta Kennedyja, avgusta so sovjetske čete pokončale »praško pomlad«, oktobra je mehiška vojska zagrešila pokol nad civili, znan kot noč Tlatelolco, in novembra so izvolili za predsednika ZDA Richarda M. Nixona.

Na ta način se, kot pravi Jules Witcover, kolumnist Baltimore Suna, državljanski protesti končajo s začetkom vladavine konservativnih politikov. Leta 1968 se lahko spominjamo tudi s pomočjo najbolj znanih novinarskih zgodb. Kot pravi David Halberstam, nekdanji dopisnik The New York Timesa iz vietnamske vojne in Pulitzerjev nagrajenec, je leto 1968 zaznamovala eksplozija novic, »motečih« podob, polurnega televizijskega informativnega formata, začetek satelitskega obdobja in »velikih« novinarskih zgodb. Kaj so mediji videli leta 1968? Fotografija Eddieja Adamsa usmrtitve vietkongovskega vojaka na ulicah Saigona, ki je pretresla ves svet in pripeljala vojno v »dnevno sobo«, fotografija Tommyja Smitha in Johna Carlosa na olimpijskih igrah v Mexico Cityju dvignjenih pesti v črnih rokavicah kot dokaz obstoja dveh Amerik: črne in bele, govor Martina Luthra Kinga, fotografija Davida Shapira na Columbia University in transparenti ameriških študentov, ki so v spopadih s policisti in nacionalno gardo nosili transparente z napisi »Ves svet nas gleda...« Takšen je medijski spomin ameriških novinarjev na leto 1968.

V poglavju pod naslovom Protesti lahko preberemo samo dva prispevka, ki posredujejo »evropski pogled« na dogodke leta 1968. To je tekst Claude-Jeana Bertranda, ki piše o vplivu teh dogodkov na današnji razvoj francoske medijske scene, in tekst (oz. prirejeno poglavje doktorske disertacije) Madeleine K. Albright o položaju čeških tiskanih medijev.

Vsekakor najzanimivejše poglavje za analizo razvoja medijskega poročanja je zadnje poglavje, v katerem James L. Baughman analizira trideset let časopisa Time, Andrew Tyndall trideset let osrednjega informativnega programa na TV mreži CBS in John J. Pauly trideset let osebnostnega žurnalizma Toma Wolfa, Hunterja Thompsona, Michaela Herra in Joeja Eszterhasija.

Baughman, avtor knjige o Henryju R. Luceu, ustanovitelju Tima in očetu t. i. »skupinskega žurnalizma«, ugotavlja, da je bil leta 1968 Time mnenjski voditelj, časopis, ki je definiral novičarsko agendo ameriškega belega srednjega razreda. Današnji Time ni več voditelj temveč podporni igralec, je, kot pravi John. G. Dunne, »obvezna revija v zobozdravstvenih ordinacijah«, revija, ki jo kupujemo in ne beremo. Otroci nekdanjih Timovih naročnikov gledajo CNN in berejo The New York Times na mreži.

Andrew Tyndall, založnik Tyndall Reporta, tedenske analize informativnih programov na ameriških televizijskih postajah, ugotavlja, da so za moderno senzibiliteto današnjih TV gledalcev televizijske novice izpred trideset let enolične, monotono moške in skorajda negledljive. Leta 1968 je eno četrtino TV novic gledalcem predstavljal (bral) napovedovalec. Walter Cronkite, legenda ameriškega TV novinarstva, je vsak večer končal z znamenito frazo: »To se je danes zgodilo.« Današnji napovedovalec Dan Rather od štirih minut, ki jih ima na razpolago, tri porabi za oglaševanje drugih informacij in za »lovljenje« pozornosti občinstva.

Media Studies Journal dobite na Zavodu za odprto družbo, ali naročite na Media Studies Center, 580 Madison Avenue, 42nd floor, New York 10022, f: 212 317 6572

V Republiki, neodvisnem štirinajstdnevniku, ki izhaja v Beogradu pod uredništvom Nebojše Popova, lahko preberete številne prispevke novinarjev o dogodkih v Srbiji, Črni Gori in na Kosovu. Zadnje številke iz leta 1998 so posvečene analizi zakona o univerzi, ki je popolnoma uničil avtonomijo univerze, in zakona o obveščanju, ki ima za cilj ustvarjanje »medijskega mrka«. Časopis prinaša v oktobrski številki (198-199) posebno prilogo, v kateri je predstavljena analiza medijskega poročanja o mobilizaciji v letih 1990-1998.

Kot posebnost navajamo prispevek/ knjigo v časopisu novinarja Dragoša Ivanovića Zarota proti javnosti, ki jo je časopis več mesecev izdajal kot podlistek. Redni bralci so tako sami »zložili knjigo«, v kateri lahko preberete kratko zgodovino discipliniranja srbskih medijev. Poleg kriminalizacije in fizičnega ukinjanja neodvisnih medijev uporablja država še celo pahljačo »mehkejših« oblik nadzorovanja oz. monopolov: monopol nad razdeljevanjem frekvenc, produkcijo papirja, distribucijsko mrežo, oglaševanjem in tiskarsko tehnologijo. Posebno je zanimivo poglavje, v katerem avtor kritično analizira vlogo opozicije v najnovejših »odprtem lovu« na neodvisne medije. Kot je nekje zapisal György Konrád - v postkomunističnih družbah živijo občani, opozicija in mediji v sobah z nizkim stropom - vsakič ko dvignejo glavo, trčijo v strop. Časopis Republika dobite na Zavodu za odprto družbo. Republika na internetu: http://www.yurope.com/zines/republika