N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
uvodnik
analize medijskega poročanja
odziv
mediji in pravo
slovenski časopisni trg
raziskovalno novinarstvo
oglaševanje in hendikep
radio in skupnost
odnosi z javnostmi
študentski časopis
mediji v tujini
novo v zbirki mediawatch
recenzije in napovedi
foto
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Polovica vseh prihodkov prihaja od oglasov
»Temeljna organizacija združenega dela« smo še pred desetimi leti rekli ekonomski enoti, ki je v takratnem Domu tiska - centralni slovenski časopisni hiši - izdajala dnevnik Delo. Brez izdatne državne pomoči takrat časopis ni mogel preživeti. Država mu je s svojimi dotacijami rezala kruh in ga hkrati držala v materialni odvisnosti, ki se je zdela tudi najboljše zagotovilo za siceršnjo poslušnost. Ko se je po razpadu samoupravnega ekonomskega sistema kolektiv časnika Delo odločil za samostojno pot, nam je bilo hkrati povsem jasno, da jo lahko omogoči le popolna ekonomska neodvisnost. Če naj časnik opravlja v družbi poslanstvo, ki si ga je takrat ambiciozno zastavil, mora najprej poskrbeti za zdrave gospodarske temelje svojega projekta.

Najprej je bilo potrebno osamosvojiti in usposobiti lastne poslovne funkcije, ki jih je takrat servisirala matična hiša, in, kot se je kmalu pokazalo, s svojim monopolom izčrpavala časopis. Z lastnim marketingom, računovodstvom, prodajno službo in kmalu zatem tudi tiskarno se je delniška družba, v kar smo se kmalu preoblikovali, postavila na svoje noge in usposobila za razvoj.

Družba z močno socialno izkušnjo in notranjim lastništvom se seveda ni mogla odločiti za radikalne ali celo vitalne racionalizacije, še najmanj na kadrovskem področju. Da bi zagotovili delo vsem zaposlenim, ki jih je bilo seveda vseskozi preveč, je bilo potrebno povečati obseg in proizvajati ter prodajati več. Pri tem je bil ključen start novega dnevnika v hčerinski firmi z mešanim lastništvom Slovenske novice, ki je zelo učinkovito zapolnil dotlej nezasičeno tržno nišo in zagotovil velike sinergijske učinke. Nova sodobna barvna tiskarska rotacija je bila zaradi hitre rasti naklade Slovenskih novic na eni strani in obsega Dela na drugi strani kmalu polno zaposlena, fiksni stroški na enoto so se močno znižali, konkurenčnost pa povečala.

Sinergija dveh velikih časnikov pod isto streho je dala učinke tudi na oglasnem trgu. Konkurenci elektronskih medijev z visokimi dosegi in kvalitetno barvno sliko se lahko zoperstavijo le kvalitetno tiskani časniki zelo velikega dosega. Model skupnih barvnih revialnih prilog dveh časnikov - Vikend magazin in Delo & Dom - je uspešni poskus takšnega odgovora. Na jezikovno omejenem trgu je tudi razvojni prostor časopisne družbe z relativno visokimi fiksnimi stroški močno omejen. Zato je toliko bolj pomembno zagotoviti ekspanzijo na oglasnem trgu, ki jezikovno ni omejen in ki v razmerah pričakovane gospodarske rasti in vedno večje tržne konkurence odpira pomemben razvojni prostor.

Dobra polovica vseh prihodkov Dela, ki se je med tem že razvilo v novo nastajajoč časopisni koncern, izvira iz oglasnega naslova. Aktiviranje in obvladanje vseh poslovnih funkcij, tržno usmerjanje razvoja in izkoriščanje visokih sinergijskih učinkov so temelj današnje gospodarske in tržne stabilnosti novega Dela. Dominantna pozicija osrednjega slovenskega časnika Delo, ki je tudi trije zaporedni poskusi uvajanja konkurenčnega in politično utemeljenega konkurenčnega dnevnika niso ogrozili; Slovenske novice kot časnik z najširšim dosegom in najštevilnejšo bralno publiko na Slovenskem, skupne revialne priloge Dela in Slovenskih novic, ki so na trgu daleč najnakladnejši revialni projekti, in Slovenski delničar, brezplačni časopis, ki je distribuiran v vsako slovensko hišo in ki z najvišjim bralnim rajtingom na Slovenskem pomeni tudi prvi slovenski totalni medij, so temelji prave samostojnosti in neodvisnosti novinarjev Dela in urednikov ter njihovih časopisov. Z izgradnjo novega tiskarskega središča z najsodobnejšo barvno časopisno revialno rotacijo bo ta neodvisnost zagotovljena tudi novim projektom v času, ki šele prihaja.

izpis

Božidar Zorko

Dnevniki danes in jutri
Splet lokalnih in globalnih informacij
Hitrost pretoka informacij in njihova izjemno velika količina spreminjata tako zahteve bralcev, poslušalcev in gledalcev (v nadaljevanju jih bom imenoval kar kupcev) kot delo v medijih. Vedno bolj postaja očitna sicer stara resnica, da so medijske hiše zbiralci, oblikovalci in prodajalci informacij, časopis, radio, televizija in drugi mediji pa samo sredstvo prodaje. Vse kaže, da bo v prihodnosti tržni element pretoka informacij še bolj poudarjen. Če je pred leti imelo novinarstvo nekakšno družbeno-politično poslanstvo, je danes velika večina medijskih hiš registriranih kot vse druge gospodarske družbe in zavezana skoraj popolnoma enaki zakonodaji kot tovarne čevljev. Še tiste male razlike, ki jih ureja zakon o tisku, bodo v bližnji prihodnosti verjetno izginile.

Takšen položaj medijskih hiš in seveda hiter tehnološki razvoj sta povzročila, da vsi mediji nekako iščejo svoj novi položaj pod soncem (na trgu) in seveda tudi naš dnevnik Večer in revije, ki jih izdajamo, niso izjema. Iz nekakšnega monopolnega položaja tiskanih medijev v prvi polovici tega stoletja smo krepko zakoračili v obdobje »sobivanja« velikega števila tehnoloških možnosti posredovanja informacij in logična posledica je nekakšna specializacija medijev. Menim, da bosta radio in televizija predvsem izkoriščala prednost hitrosti in žive slike. Internet in elektronski časopisi verjetno možnost velikega števila podatkovnih informacij, tiskani mediji pa veliki prazni prostor, ki bo še ostal. Mislim predvsem na »analitično« obdelavo sicer že znanih podatkov in veliko informacij iz lokalnega okolja, ki so za ljudi pomembne, za druge medije pa nezanimive. Na takšen razvoj kažejo tudi izkušnje iz nekaterih razvitih držav, kjer so v zadnjih letih doživeli pravo eksplozijo elektronskih medijev, toda hkrati tudi regionalnih časopisov. Morda doslej samo še revijam ni uspelo odgovoriti na nove zahteve trga.

Nikakršnega razloga ni, da bi v našem podjetju na novo odkrivali Ameriko.Vse tuje in domače izkušnje zadnjih let kažejo, da se tudi poglavitne značilnosti notranjega razvoja posameznih družb »globalizirajo«. Da tisto, kar velja za eno, v veliki meri velja tudi za druge, ki so na podobni stopnji razvoja. Tudi zaradi tega in seveda zaradi ugodnega odziva na trgu velja naš poudarek pri snovanju razvoja časopisa usmeritvi v regionalni časnik. To je sicer Večer do sedaj že bil, toda prihod novih medijev zahteva novo vsebinsko opredelitev tega pojma in seveda kopico notranjih ukrepov, ki bodo novim pogledom dali vsebino.

Podobne ugotovitve veljajo seveda tudi za oglaševanje kot drugi najpomembnejši vir prihodkov. Ravno tako se srečujemo z globalnim oglaševanjem (avtomobili, kozmetika, pralni praški in podobno) in z lokalnim (trgovina, gostinstvo, obrt in drugi, ki računajo na prodajo v lokalnih okoljih).

Prihodnost našega časnika vidim torej v spretnem spletu med lokalno in globalno informacijo, med lokalnim in globalnim oglaševanjem, ob nekakšni politično nevtralni (kritični) drži, ali vsaj popolnoma neodvisni od strankarskih interesov. Naša želja je tako ostati vodilen časnik na področjih vzhodno od Trojan, kjer takšen položaj že imamo. To velja tako za informacijsko pokrivanje in prodajo časnika kot za prodajo oglasnega prostora.

izpis

Branko Bergant

Kako uravnati trg?
Dnevnikov pogled na dogajanje v slovenskem medijskem prostoru
Ladje v slovenskem medijskem prostoru očitno še nekaj časa ne bodo priplule v mirnejše vode. Pa ne zaradi vpliva javnosti in njihovih interesov, ampak bolj zaradi konkurenčnega boja za preživetje med samimi mediji, ki postaja vse ostrejši, a na srečo še ni presegel razumnih meja. Morda je razumne meje preseglo le število medijev, kar bo na omejenem trgu skoraj zanesljivo kmalu prineslo selekcijo. Ta bo zaradi majhnosti države in števila prebivalstva zelo boleča.

Zaradi večje odmevnosti se na prvi pogled zdi, da gre za bitko za večjo pluralnost medijskega prostora. V ozadju pa vendarle poteka boj na področju oglaševanja in za oglaševalca. Ker tudi teh žal ni na pretek, se vse bolj sprevrača v bitko za prerazporejanje oglaševalskega kolača in za vsaj delno odstranitev posameznih medijev v boju za oglaševalce, zlasti nacionalne rtv. Obtožbe na račun zniževanja cen in popustov, ki naj bi privabljali oglaševalce, sicer večinoma letijo na elektronske medije, posredno na vse. Po številnih poskusih, da bi to področje nekako uredili, posebnih rezultatov še ni.Tudi oglaševalske agencije in združenja pri nas še nimajo položaja, ki bi ga lahko primerjali z razmerami v najbolj razvitih ekonomijah. Veliko se jih postavlja zgolj v vlogo medijskih posrednikov, zato ne preseneča, da bi jih mnogi hoteli izključiti iz igre ali vsaj močno omejiti in se neposredno povezati z oglaševalci. Mnenja se razlikujejo tudi zaradi različnega položaja medijskih hiš. Nastajajo na prvi pogled nenavadna zavezništva ali vsaj skupine pritiska in lobiranja. Tako stanje je po svoje normalno, saj je treba izhajati iz omenjenega različnega položaja medijev in iz njihove legitimne pravice, da ščitijo ali pa poskušajo zboljšati svoj gospodarski položaj v okviru zakonov in predpisov. Ali bo postal trg v doglednem času bolj pregleden in predvidljiv, ni mogoče napovedovati. Za vse medije je oglaševanje vprašanje obstoja in tega ne more spremeniti niti državna regulativa in še manj moderna finančna podpora pluralizaciji medijev.

Država pa vendarle lahko postavi skupno osnovo za delovanje vseh medijev. Napovedani novi zakon o medijih naj bi se približal zahodnoevropski zakonodaji na tem področju. Uradno ga še ni, delovno gradivo pa že kroži. Bojda med drugim vsebuje člen, po katerem naj bi izdajatelj tiskanega medija pristojnemu ministrstvu sporočal število tiskanih izvodov v prejšnjem letu. Če to drži, potem se sprašujem, kaj bo pristojno ministrstvo počelo s podatki o porabljenem papiru. Pričakoval bi, da bi jih zanimalo, koliko izvodov posamezne izdaje je bilo prodanih oziroma jih je dejansko doseglo potrošnika. Med najbolj razširjenimi tiskanimi mediji namreč samo enega zastonj razdelijo vsem gospodinjstvom, vse druge pa je treba plačati. Ne čisto mimogrede: država in njene institucije sodijo vsaj v dnevnikih med daleč največje oglaševalce ali pa razpisovalce. Za tak del državnega kolača pa se splača natisniti nekaj tisoč izvodov več in jih zmetati med star papir.

Tudi s tako formuliranimi zakonskimi določili se medijski trg kvečjemu zapleta. K temu pa svoje dodajajo še nekatere raziskave.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

medijski trg

Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko