N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
uvodnik
mediji in država
v medijih
cenzura
pravice novinarjev
država in film
mediji in politični klientelizem
manjšine in mediji
mediji in liberalizem
medijska industrija
splet
mediji in družba
analize medijskega poročanja
razprave
recenzije in prikazi
ekskrementi
fotografija
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Oživitev kritične civilne družbe je nujni pogoj za kakršno koli morebitno »depolitizacijo« medijev v bližnji prihodnosti.
Sociologi – in širše družboslovci in humanisti – se ne smemo zadovoljiti s publicistično ravnijo obravnave vloge in položaja medijev, ker je ta nepopravljivo ideologizirana. Zato je zame najprej vprašanje, kateri je družbeni okvir in kontekst, v katerega je razpravljanje o medijih sploh treba umestiti. Zame ni dvoma, da sta kontekst in okvir globalna: globalni kapitalizem, globalna akumulacija kapitala in globalna koncentracija kapitala. Gre za neoliberalistični kontekst razmerja med državo in kapitalom, kjer politični razred v razvitih državah nasploh, v Evropi in Sloveniji pa posebej, vidi funkcijo lastne države kot služenje kapitalu, se pravi, kot olajševanje pogojev akumulacije.

V Sloveniji se lastnina medijev koncentrira, to pa je le moment v globalni koncentraciji medijskega kapitala. Ti procesi niso nedolžni, saj brez vpliva državljanov prihaja do bistvenih sprememb v političnih orientacijah lastnikov. Pritiskanje trenutne koalicije s političnimi vzvodi na upravljanje medijev kot podjetij je naivno »brati« kot boj med »dobrimi« mediji, ki bi radi normalno in pošteno gospodarili, in »slabo« politično garnituro, ki vnaša v gospodarjenje politični vpliv kot tujek. To ni začasno stanje, ki bi ga »saniralo« discipliniranje trenutnih oblastnikov, na primer s porazom na naslednjih volitvah. Vgrajeno je v sistem kot solastništvo države in kaže samo to, da ne obstaja »država« kot telo, nevtralno do zasebnih ekonomsko-političnih interesov, ampak se »političnih« položajev polaščajo ljudje z »ekonomskimi« interesi, »ekonomsko« ukrepanje pa ima zmeraj politično poanto in komponento.

Slovenija je kot država še zmeraj v tranziciji, kolikor z njo razumemo to, da se še ni končalo polaščanje ekonomsko-političnih vzvodov za trajno manipuliranje z dvema milijonoma podložnikov. Glede »zlizanosti« države s kapitalom pa smo – gledano nasploh – v položaju, ki bo trajal toliko dolgo, kolikor bo trajal zdajšnji družbeni red. V mislih imam Evropsko unijo, v kateri je Slovenija kot država predvsem le transmisijski mehanizem za podrejanje dveh milijonov podložnikov skupnemu ekonomsko-političnemu režimu s pomočjo administriranja in ideoloških mehanizmov (posesivni individualizem, nacionalizem, kvazikrščanski sentimentalni humanizem itn.).

Problem državljanov Slovenije je v tem, da niti država, še manj pa kapital, ne branita naših dolgoročnih interesov – živeti v svetu končnih virov v obnovljivih naravnih in družbenih razmerjih, torej z odpravo temeljnih neenakosti med ljudmi v svetu. Parlamentarna politika ne izraža naših perspektiv, kapital pa po definiciji ni »naš«, ker ga nimamo in ker kapital nima domovine. Spori med kapitalom in državo, med frakcijami kapitala, med »levico« in »desnico« so pomembni le glede na to, ali katera izmed strani v trenutnih sporih po naključju omogoča manj slabo perspektivo tj., ali širi naše možnosti samoizražanja, ali ohranja naše družbene in naravne vire, omogoča družbeno solidarnost ipd.

Zato je – ko govorimo o medijih – ključnega pomena braniti naše temeljne pravice kot ljudi in državljanov tako nasproti kapitalu, kot nasproti državi (če je treba) ali v podporo državi (kot terenu legalizacije družbenih teženj).

Vztrajati je treba pri trditvah, da javnost obstaja samo toliko, kolikor nam mediji omogočajo artikulirati tiste politične zahteve in družbene iniciative, ki branijo enakost med ljudmi, svobodo izražanja in združevanja tj. samouresničevanje v družbi. Istočasno je treba vztrajati pri zahtevah, da mediji delujejo kot javna glasila, kljub temu, da smo tako kritična javnost, kakor novinarji in drugi delavci v medijih v vedno slabšem položaju nasproti kapitalu (spet zaradi globalne koncentracije). Novinarji morajo sami vztrajati pri avtonomiji do uprave in lastnikov, pri tem pa jim moramo pomagati.

Treba je zagotavljati solidarnost med novinarji ne glede na formalni status in zahtevati, da statuti posameznih medijev in drugi sorodni akti, pa tudi dejansko ravnanje lastnikov, uprav in urednikov medijev spoštujejo ustavo in zakone, ki zagotavljajo avtonomijo novinarjev.

Treba je razbiti mit o absolutni lastnini in ponovno vpeljati kritičen družboslovni razmislek o »lastnini« kot družbenem odnosu med ljudmi (ne vladavini nad stvarjo!). Koncentracija kapitala je že zdavnaj razbila sožitje med zasebno lastnino medija in svobodo izražanja, zato potrebujemo nova, strožja določila, ki zahtevajo spoštovanje pravice slehernika, da družba sliši in upošteva njegov glas.

Načeloma se pretresom v medijih ob zamenjavi koalicij ni mogoče izogniti. Mogoče bi se jim bilo samo v posebni konjunkturi, če bi na primer »levica« menila, da je pogoj njene zmage na naslednjih volitvah uveljavitev dejanske neodvisnosti medijev, in če bi jo mi kot civilna družba držali za vrat, da bi se potem tega kolikor toliko držala. Vendar njeno preteklo ravnanje in zdajšnje slinjenje pred kapitalom me ne navdajata z optimizmom. Oživitev kritične civilne družbe je nujni pogoj za kakršno koli morebitno »depolitizacijo« medijev v bližnji prihodnosti.

Medijska politika koalicije je demokratura in privatizacija vzvodov oblasti. Naša kritika in družbene akcije morajo meriti na civiliziranje političnega procesa in na diskreditacijo takih postopkov ne glede na to, kdo so nosilci.

izpis

Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković

Pluralnost po meri politike
Odločitve o državni podpori medijem ne temeljijo na preglednosti in preverljivosti kriterijev, pa tudi ne na raziskavah in analizah učinkovitosti izvajanja ukrepov – Mediji, ki so bili največji prejemniki državne pomoči konec 80. let prejšnjega stoletja, so med največjimi prejemniki državne pomoči leta 2007
Zahteva po pluralizaciji medijskega prostora, ki jo uvaja zakon o medijih, temelji na podeljevanju državnih pomoči medijem, da bi zagotovili raznolikost in različnost ponudbe (ne glede na dejansko povpraševanje) medijskih vsebin. V osnovi pa gre za državni poseg v medijsko sfero, ki mora imeti natančno določene cilje in mehanizme, s katerimi je mogoče te cilje tudi izpolniti. Državne pomoči medijem lahko razdelimo v dve skupini: direktne (selektivne) in indirektne (splošne). Direktne državne pomoči so namenjene izbranim medijem za natančno določene cilje (na primer subvencioniranje tehnoloških posodobitev in tehnološkega prestrukturiranja, mednarodno distribucijo, ustvarjanje novih medijev itn.). Indirektne pa so usmerjene na pomoč industriji v celoti oz. njihov temeljni namen je razvoj celotnega medijskega sektorja (znižani DDV, nižje poštne in telefonske storitve, subvencije namenjene tiskovnim agencijam za zmanjševanje stroškov produkcije vsebin). Kot navaja Cavallin (1998: 28), se argumenti za in proti direktnim in indirektnim oblikam državnih pomoči osredotočajo na naslednjo dilemo – direktne pomoči so pogosto subjektivne in podvržene različnim oblikam politične ali kakšne druge zlorabe, indirektne pa v veliki meri podpirajo velike in finančno močne izdajatelje.[1] V evropskih državah lahko zasledimo štiri tipe direktnih državnih pomoči namenjenih medijem[2]:
  1. Pomoči usmerjene medijem z relativno nižjimi oglaševalskimi prihodki (t. i. »model drugega na trgu«) ali medijem, ki so začasno v finančnih težavah (Avstrija, francoski del Belgije, Finska, Francija, Norveška in Švedska).
  2. Subvencije namenjene izboljšanju položaja novinarjev in novinarskega dela nasploh (v flamskem delu Belgije se skoraj polovica državnih pomoči namenja za redno zaposlovanje novinarjev).
  3. Subvencije namenjene zviševanju naklade (Francija, Avstrija in Luksemburg).
  4. Subvencije za tehnološke posodobitve in prestrukturiranje industrije.
Slovenska politika direktnih subvencij medijem
Slovenska politika podeljevanja državnih pomoči je politika direktnih subvencij, ki so namenjene izbranim medijem za natančno določene cilje. V veliko manjši meri pa je usmerjena na izboljšanje položaja medijskega sektorja v celoti oz. podpore njegovem učinkovitem prestrukturiranju v prihodnosti (dolgoročni učinki). V samem sistemu je kljub formalno zastavljenim mehanizmom podpore določenim medijskim praksam, zviševanju kvalitete novinarskega dela, podpori kulture javnega dialoga in komunikacijskim praksam manjšinskih skupin večina državnih pomoči usmerjena v politično naravnano uravnoteženost poročanja (»informativne vsebine«).

Lahko rečemo, da so državne pomoči izjemno pomemben podporni mehanizem za delovanje manjšinskih medijev in medijev različnih deprivilegiranih skupin, ki so običajno nezanimive za oglaševalce in imajo majhno možnost preživetja na trgu. Kot navaja Humphreys (2006: 50–51)[3], je Švedska dober primer uvajanja zelo specifičnih in ciljno usmerjenih državnih pomoči. Vladna organizacija Govoreči tiskovni svet (Taltidningsnämden) na leto podeljuje 13,5 milijonov evrov 90 različnim tiskanim medijem, ki objavljajo »avdiočasopise«, s katerimi omogočajo dostop do tiskanih medijev slepim in slabovidnim osebam oz. vsem tistim, ki jim branje časopisa predstavlja težavo. Državne pomoči so lahko usmerjene v podporo raziskovalnega novinarstva v medijih, ki jih zaradi svoje finančne šibkosti ali pa manjšega dosega ne morejo financirati. Tako ima Nizozemska poseben slad, iz katerega se financirajo specifični novinarski projekti, skupaj s štipendijami, namenjenimi novinarjem, ki so pripravljeni raziskovati določene zgodbe zunaj »rutinskega novičarskega cikla«.

Rezultati razpisa za leto 2007
Tudi rezultati razpisa sofinanciranja programskih vsebin medijev za leto 2007 so pokazali, da je podeljevanje državnih pomoči mehanizem »nagrajevanja« določenih medijev, da ni nobenih konkretnih analiz, v kolikšni meri pomoči delujejo, in da je ocenjevanje (ne)pluralnosti slovenskega medijskega prostora povsem subjektivna ocena.

Strokovna komisija, ki odloča o sofinanciranju programskih vsebin medijev, bi po zakonu o medijih[4] morala pred sprejemanjem odločitve o razdelitvi državne pomoči za medije izhajati iz izsledkov rednih letnih raziskav stanja medijskega pluralizma v Sloveniji. Nekaj mesecev po objavi rezultatov razpisa, konec septembra 2007, je ministrstvo za kulturo posredovalo evalvacijsko poročilo, ki naj bi bila osnova za odločanje komisije pri delitvi sredstev. Poročilo[5] je menda, med drugim, vključevalo opis stanja medijskega pluralizma v Sloveniji, evalvacijo meril za izbor projektov, analizo izbranih projektnih predlogov in poglobljeno analizo sofinanciranja programskih vsebin. Že pri opisu stanja medijskega pluralizma poročilo dobesedno in nekritično povzema izhodiščne teze za osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih, ki jih je pripravilo ministrstvo za kulturo. In kakšno je stanje medijskega pluralizma v Sloveniji? Poročilo, povzemajoč mnenje ministrstva, ugotavlja, da visoko. Do te ugotovitve pa so pripravljavci poročila prišli z deljenjem števila delujočih medijev v Sloveniji in števila prebivalcev. Kakšne so uporabniške navade, ponujene vsebine, razlike med posameznimi mediji, kaj je tisto, česar na trgu ni, in kaj je tisto, kar državljani in državljanke potrebujejo, pa so vprašanja, ki jih poročilo ne zastavlja. Pri evalvaciji meril za izbor in postopkov ocenjevanja vlog je poročilo pokazalo, da se tudi sami člani komisije soočajo s težavami pri izbiri in ocenjevanju projektov zaradi nejasnosti kriterijev. Tako so člani komisije, vključeni v anketo, ugotovili, da je eden od kriterijev, ki ga je bilo najteže oceniti, kriterij »kakovosti, izvirnosti, komunikativnosti in aktualnosti avtorske obravnave« (Poročilo, 2007: 16). Kljub temu da zakon zelo široko definira javni interes na področju medijev, je evalvacija razpisa za leto 2006 pokazala, da je kar 72 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju splošnoinformativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov, elektronskih publikacij ter programov posebnega pomena dodeljeno informativnim vsebinam (Poročilo, 2007: 46) in manj kot tretjina vsem drugim vsebinam (verske, otroške in mladinske, kulturno zabavne, kulturno umetniške in izobraževalne).

Namen sofinanciranja programskih vsebin je prispevek k medijskemu pluralizmu v Sloveniji, ministrstvo za kulturo pa prispevek preverja s podatki, ki jih na podlagi pogodbe o sofinanciranju v vsebinskem poročilu zahtevajo od izdajateljev. Poročilo izdajatelja televizijskega programa mora tako vsebovati podatek, za kolikšen odstotek se je povečal delež evropskih avdiovizualnh del, delež evropskih neodvisnih producentov in delež lastne produkcije v letnem oddajnem času, izdajatelj radijskega programa pa mora posredovati podatek o povečanju deleža lastne produkcije v dnevnem oddajnem času. Na podlagi evalvacije razpisa iz leta 2006 je razvidno, da se je v povprečju »radijskim medijem oz. oddajam, ki jih pripravljajo izdajatelji, delež lastne produkcije v dnevnem oddajnem času zaradi objave sofinancirane programske vsebine povečal za 2,88 odstotkov (Poročilo, 2007: 53), izdajateljem televizijskih programov pa se je delež lastne produkcije povečal za 2,91 odstotkov« (Poročilo, 2007: 55). Iz tega je razvidno, da so izdajatelji dobili finančno podporo države predvsem za vsebine, ki jih že pripravljajo, in zelo malo za vsebine, ki bi jih ustvarjali na novo in bi bile dejansko novost v ponudbi na trgu. Če izdajatelji pridobivajo dodatna državna sredstva za vsebine, ki jih že ponujajo svojim poslušalcem in gledalcem, ali to pomeni, da medijski pluralizem že obstaja? Na kakšen način imamo s državno podporo več pluralizma od tistega, ki že obstaja na trgu? Veliko pove tudi podatek, da je povprečen odstotek sofinanciranja programskih vsebin glede na skupne prihodke prijaviteljev 11,44 odstotkov oz. da povprečen znesek sofinanciranja na zaposlenega znaša 1,825 milijonov tolarjev (7637 evrov). Ta znesek izstopa pri televizijskih medijih, kjer v povprečju izdajatelji prejmejo kar 4,23 milijona tolarjev (17.717 evrov) na zaposlenega (Poročilo, 2007: 57, 59). Koliko novih delovnih mest je država podprla s svojo politiko sofinanciranja medijev, ni razvidno, očitno pa je, da je prijavljanje na razpis predvsem dober posel za lastnike medijev.

S stališča ugotavljanja učinkov razpisa bi pričakovali, da Raziskava o stanju medijskega pluralizma kaže, v kolikšni meri je financiranje programskih vsebin s sredstvi državnega proračuna vplivalo na zagotavljanje rednega, objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, na raznolik razvoj slovenske medijske krajine ter zagotavljanje večjega zaposlovanja novinarjev in drugih ustvarjalcev medijev.

Kako so razdelili štiri milijone evrov?
Na razpisu za sofinanciranje programskih vsebin splošnoinformativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij je leta 2007 strokovna komisija razdelila 1,86 milijona evrov. Sredstva je prejelo 91 izdajateljev. Radijskim in televizijskim programom s statusom programa posebnega pomena (na seznamu je 28 prijaviteljev, med katerimi so trije, ki niso izdajatelji RTV-programov z omenjenim statusom) pa je komisija razdelila 2,16 milijona evrov. Med izdajatelji splošnoinformativnih tiskanih medijev so največ sredstev pridobili časopisna hiša Večer (120.000 evrov), Nova obzorja, d. o. o., ki izdaja tednik Demokracija (101.516), časopisna hiša Delo, d. d. (100.000), in časopisna hiša Dnevnik, d. d. (75.000). Pregled programskih vsebin, ki jih je strokovna komisija izbrala za sofinanciranje, so mnenjske strani in gospodarske vsebine Večera s prilogami, regionalne strani in elektronski časopis Vecer.si. Izdajatelju Nova obzorja, d. o. o., bo država v letu 2007 sofinancirala programske vsebine z naslovom »Pluralna Slovenija«, »Planet Slovenija«, »Domoznanstvo« in spletno Demokracijo. Delo, d. d., je na razpisu 2007 prijavil enake projekte kot leta 2006. Kljub manjši pridobljeni vsoti, vodstvo družbe to leto ni zavrnilo subvencijo, denar pa so dobili za finančno, kadrovsko in vsebinsko konsolidacijo tednika Mag in Okno v svet. Pri tej odločitvi komisije se zastavlja vprašanje, kaj bo Delo financiralo s sredstvi državnega proračuna? Zakon namreč določa, da se financirajo programske vsebine izdajatelja, ne pa konsolidacija (finančna, kadrovska in vsebinska) katerega koli medija. Dnevnik, d. d., je pridobil denar za financiranje priloge o Ljubljani in sobotne priloge Dnevnikov Objektiv. Med večjimi projekti, ki se bodo financirali v letu 2007, so tudi revija Ampak (izdajatelj Nova revija, d. o. o.), informativne vsebine, ki jih pripravlja izdajatelj Novi tednik & Radio Celje, d. o. o., revija Družina izdajatelja Družina, d. o. o., v lasti Rimskokatoliške cerkve, in podjetje Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., za programske vsebine »Slovenija in EU« in »Slovenski svet«. Slovenska tiskovna agencija, ki je na tem razpisu pridobila državno podporo za programske vsebine, je v stoodstotni lasti Vlade RS in ji je kot proračunskemu uporabniku v državnem proračunu za leto 2008 namenjeno 1,8 milijona evrov.[6]

Med radijskimi in televizijskimi programi s statusom programa posebnega pomena[7] je tudi na razpisu za leto 2007 največ proračunskega denarja dobilo podjetje Tele 59, d. o. o., izdajatelj televizijskega programa RTS (215.951 evrov). Med petimi največjimi prejemniki donacij države so še Televizija Novo mesto, d. o. o., izdajatelj televizijskega programa Vaš kanal (172.606 evrov), VTV Studio, d. o. o., izdajatelj programa Vaša televizija/VTV (149.000), TV Idea – Kanal 10, d. o. o., izdajatelj programa Kanal 10 (135.000 evrov) in Podjetje za informiranje, d. o. o., izdajatelj radijskega programa Murski val (127.700 evrov).

Več kot polovica programskih vsebin, izbranih za državno sofinanciranje, je informativnih vsebin. Država je tako kot v letu 2006 tudi v letu 2007 največ podprla informativni program RTV-postaj, ki ustvarjajo programe posebnega pomena, četudi ni bila opravljena raziskava, ki bi pokazala, v kolikšni meri je to financiranje v letu 2006 zagotovilo »redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljane političnega delovanja«. Izdajatelji programov posebnega pomena so očitno za potrebe razpisa izračunali vrednost (ceno) informativnega programa, česar javnem zavodu RTV Slovenija še zmeraj ni uspelo.

Tabela 1: Deset največjih prejemnikov donacij MK RS za programske vsebine v letih 2002–20078

 

PRIJAVITELJ

 ZNESEK SIT

EUR

1.

PODJETJE ZA INFORMIRANJE

37,788.360

157.451,50

2.

DNEVNIK

34,027.954

141.783,10

3.

DELO

29,760.000

124.000,00

4.

VEČER

28,800.000

120.000,00

5.

NOVA REVIJA

26,002.166

108.342,30

6.

TELEVIZIJA NOVO MESTO

25,212.000

105.050,00

7.

RADIO DOMŽALE

 20,389.000

84.954,20

8.

RADIO OGNJIŠČE

19,967.969

83.199,90

9.

DRUŽINA

17,931.071

74.712,80

10.

ZALOŽBA GOGA

14,888.685

62.036,20



Tabela 2: Deset največjih prejemnikov donacij MK RS za programe posebnega pomena v letih 2002–2007

 

PRIJAVITELJ

 ZNESEK SIT

EUR

1.

TELE 59 – RTS

217,959.419

908.164,30

2.

VTV – VAŠA TELEVIZIJA

195,333.550

813.889,80

3.

TV IDEA – KANAL 10

164,561.368

685.672,40

4.

VAŠ KANAL

115,726.500

482.193,70

5.

RADIO GORENC

67,267.510

280.281,30

6.

VA VIDEO AVDIO

 64,862.634

270.261,00

7.

RADIO TRIGLAV JESENICE

 63,182.680

263.261,00

8.

ATV BABNIK

54,773.800

228.224,20

9.

RADIO TEDNIK PTUJ

53,761.727

224.007,20

10.

RADIO KRANJ

50,002.000

208.341,60



Zgovoren je pregled lastniških povezav med desetimi največjimi prejemniki državne pomoči med leti 2002–2007. Podatke o lastniških deležih smo povzeli po medijskem razvidu, ki ga vodi ministrstvo za kulturo.[9] Dnevnik, d. d., ima 18,25-odstotni delež v Podjetju za informiranje, izdajatelju tednika in radijskega programa posebnega pomena. Delo, d. d., in ČZP Večer sta lastniško tesno povezana, družba Delo, d. d., pa ima 10-odstotni delež tudi v podjetju Radio Tednik Ptuj, izdajatelju tednikov in radijskega programa posebnega pomena.

Tretja največja prejemnica državnih pomoči za financiranje programskih vsebin – družba Delo, d. d. – je v prvem polletju 2007 ustvarila 30,235 milijona evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo 1,705 milijonov celotnega poslovnega izida (dobička), kar je za 36 odstotkov več od tistega v istem obdobju lani.[10] Televizijska programa posebnega pomena RTS in Kanal 10 sta lastniško povezana (polovica Kanala 10 je v lasti pomembnejšega lastnika RTS), Vaša televizija – VTV je v lasti zakoncev Djordjevič, Vaš kanal pa je v večinski lasti mestne občine Novo mesto (61 %) in tovarne zdravil Krka, d. d., enega najuspešnejših slovenskih podjetij, v katerem ima pomemben delež država.

Brez sistematične politike
Po podatkih, ki jih je za projekt »Mediji za državljane« pri Mirovnem inštitutu zbral Iztok Jurančič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije, so trije izdajatelji televizijskih programov posebnega pomena, RTS, VTV in Kanal 10, ki so med letoma 2002 in 2007 od države prejeli 2,4 milijona evrov subvencij, v letu 2006 imeli 26 zaposlenih.[11] Koliko novih novinarskih in programskih delovnih mest so izdajatelji zagotovili s sredstvi iz državnega proračuna, ni znano.

Zakon o medijih iz leta 2001 je vzpostavil jasno določene mehanizme za podeljevanje državne pomoči. Med letoma 2002 in 2006 je država v te namene na javnih razpisih podelila 2,8 milijarde tolarjev. Vendar bi tudi to obdobje težko obravnavali kot čas sistematične politike, saj nikoli ni bila narejena analiza učinkov državne pomoči, ki bi pokazala, ali so ukrepi dosegli namen – več različnosti v slovenskem medijskem prostoru.

Takšna praksa se ponavlja po spremembi zakona o medijih leta 2006. Na javnem razpisu leta 2006 je država medijem namenila približno milijardo tolarjev (okrog 4,5 milijona evrov), na razpisu leta 2007 pa 4,7 milijona evrov.[12] Na obeh razpisih se med splošnoinformativnimi tiskanimi mediji za državno podporo nista potegovala edino dnevnik Finance in tednik Mladina.

V 15 letih je kljub spremembam zakonodaje veliko stvari ostalo nespremenjenih. Država je še naprej najpomembnejši odločevalec pri usmerjanju državnih pomoči, odločitve ne temeljijo na preglednosti in preverljivosti kriterijev, pa tudi ne na raziskavah in analizah učinkovitosti izvajanja ukrepov. Hkrati se večina prejemnikov ni bistveno spremenila. Mediji, ki so bili največji prejemniki državne pomoči konec 80. let prejšnjega stoletja, so med največjimi prejemniki državne pomoči leta 2007. Razlika pa je v tem, da so njihovi izdajatelji v manj kot dveh desetletjih od upravljavcev medijev v družbeni lasti postali njihovi zasebni lastniki.

1 Cavallin, Jens (1998), »European Policies and Regulations on Media Concentration«, v: International Journal of Communications Law and Policy, št. 1.
2 Fernandez Alonso in José Joaquin Blanco Gil (2006), »Press Subsidies in Europe in 2006. Categories, Funding Provided and Assignation Systems« v: Isabel Fernandez Alonso, Miquel de Moragas, José Joaquín Blasco Gil in Núria Almiro (ur.), Press Subsidies in Europe, Col – lecció Lexion: 2, Institut de la Communicació, Universitat Autonoma de Barcelona, str. 56–80.
3 Humphreys Peter (2006), »Press Subsidies in the Context of the Information Society. Historical Perspectives, Modalities, Concept and Justification«, v: Isabel Fernandez Alonso, Miquel de Moragas, José Joaquín Blasco Gil in Núria Almiro (ur.), Press Subsidies in Europe, Col – lecció Lexion: 2, Institut de la Communicació, Universitat Autonoma de Barcelona, str. 38–56.
4 Glej ZMed, 4a. člen, 8 odstavek.
5 Irena Zorič, Barbara Filipič, Primož Gjerkiš, Evalvacijsko poročilo, Evalvacija rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2006, april 2007.
6 STA sodi med vladne proračunske uporabnike (proračunska postavka 5285, Urad vlade za informiranje). www.mf.gov.si/slov/proracun/sprejet_proracun/2007/spremembe/SSPO7_POS.pdf (str. 16). Dostop 10. 9. 2007. Po pregledu proračunskih postavk med leti 2004–2008 je STA leta 2004 prejela 348 milijona tolarjev proračunskega denarja, leta 2005 355,6 milijonov, leta 2006 436 milijonov in leta 2007 1,425 milijona evrov proračunskih sredstev. STA je edino podjetje v stoodstotni lasti Vlade RS, ki se financira iz proračunskega denarja (podjetje Elektro, katerega lastnik je vlada, ne dobiva proračunskih sredstev).
7 Po podatkih Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) ima status programa posebnega pomena 18 radijskih in 10 televizijskih programov: www.apek.si/sl/ra_in_tv_program (dostop 10. 9. 2007).
8 Obe tabeli je pripravila Lana Zdravković, Mirovni inštitut, avgust 2007. Imena prijaviteljev in projektov ter rezultati razpisov so povzeti po odločbah Ministrstva za kulturo RS (2002–2007).
9 Podatki iz medijskega razvida so na dan 10. 9. 2007. Kljub temu da bi ministrstvo za kulturo moralo poskrbeti, da so podatki v razvidu natančni in ažurirani, v velikem številu primerov to ne drži. Posebej pri lastniških deležih podatki manjkajo ali pa so pomanjkljivi. V skladu z 12. členom Zmed mora izdajatelj pred začetkom izdajanja medija posredovati ministrstvu zahtevane podatke, med katerimi so tudi podatki o osebah, ki imajo najmanj petodstotni lastniški ali upravljavski delež oziroma delež glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja. V skladu s 64. členom pa mora izdajatelj te podatke objaviti v Uradnem listu RS vsako leto najpozneje do konca februarja, spremembe lastniških deležev pa sporočiti Uradnemu listu RS najpozneje v tridesetih dneh od njihovega nastanka.
10 »Delo povečalo promet in dobiček«, v: Delo, 14. 9. 2007.
11 Za natančno analizo poslovanja izdajateljev radijskih in televizijskih programov v Sloveniji glej Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič (2006), Mediji za državljane. Ljubljana: Mirovni inštitut, zbirka Mediawatch, str. 66–71.
12 Podatke je zbrala Lana Zdravković z Mirovnega inštituta. V zneske smo vključili proračunska sredstva za programske vsebine in tehnično infrastrukturo medijev, programe posebnega pomena in avdiovizualno produkcijo medijev.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
svoboda izražanja
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Sara Pistotnik
Nihče nas ne predstavlja!
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Mitar Milutinović
Ne spodbujajte k spremembi temeljnih lastnosti interneta!
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Brankica Petković
Glas poslušalcev in gledalcev
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Janez Polajnar, Marko Zajc
K zgodovini cenzure na Slovenskem
Marko Jenšterle
Venezuela: Napoved odvzema frekvence nastarejši zasebni televiziji
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Maja Mihelič, Luka Hrovat
Oaxaca, Mehika: Vsi smo medij!
Brankica Petković
Mediji za državljane
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Kaja Jakopič
Čakajoč na e-demokracijo v Sloveniji
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Jernej Rovšek
Svoboda tiska ali pravice posameznika
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Serge Halimi
Nova cenzura
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
notranja svoboda tiska
Medijska preža
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Ranka Ivelja
Razširiti novinarsko častno razsodišče?
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
medijski trg
Medijska preža
Janez Polajnar
Medijski skladi nekdaj in zdaj: »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.«
Iztok Jurančič
Bliža se razpad lastniških skupin tiskanih medijev
Sonja Merljak Zdovc
Poslovni modeli in preživetje medijskih hiš
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Munkhmandakh Myagmar
So novinarji pobudniki in aktivni udeleženci gibanj za reformo medijev?*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Iztok Jurančič
Fiskalno uničevanje medijskega prostora
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Igor Vobič
Piano v Sloveniji: malo muzike, malo denarja
Sonja Merljak Zdovc
Ko spletno uredništvo prosjači svoje kolege iz tiska za kosti
Marko Milosavljević, Tanja Kerševan Smokvina
Vpliv digitalizacije na medije v Sloveniji
Tanja Kerševan Smokvina
Spremljanje vpliva digitalizacije na medije v Sloveniji
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Goran Lukič
Postaviti se po robu privatizaciji informacij
Uroš Lubej
Vse drugo nam bodo ministri tvitnili
Lana Zdravković
Ali iščete kaj določenega?
Nenad Jelesijević
Biti nekulturen
Marko Milosavljević
Giganti in palčki slovenskih medijev (če krematorijev raje ne omenjamo)
Andrej Pavlišič
Internet hočejo transformirati v še eno lovišče kapitala
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Aleksandra K. Kovač
Reševanje tradicionalnih medijev: reševanje industrije ali novinarstva?
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Nenad Jelesijević
Odhod iz kulture
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Lenart J. Kučić
Iskanje čudežne rešitve
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Bistvo radikalne družbene spremembe je redistribucija moči
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Nenad Jelesijević
Naslovnice Mladine
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Marko Milosavljević
Neprijetne številke
Iztok Jurančič
Medijska podjetja v primežu gospodarskih in političnih tveganj
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Igor Vobič
Konec odprtega spleta tudi v slovenskem novinarstvu?
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Marko Milosavljević
Ali zagotoviti sistemsko pomoč časopisom v času krize? [1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako rešiti medije?
Igor Bijuklič
Mediji v pospeševanju – Paul Virilio in totalitarnost medijske infrastrukture
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Jasna Babić
Slovenske glasbene revije
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Lucija Petavs
Delo so premagali »kšeftarsko-politični« interesi
Jožica Dorniž
Lokalne novice bodo ljudi vedno zanimale
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Zoran Medved
Poslovni model za lokalne medije: poroka z razlogom
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Nikola Janović
Od spektakla do odgovornosti: hrbtna stran oglaševanja
Lana Zdravković
Je bolj škodljiva pornografija ali oglaševanje?
Anuška Delić
Ali lahko kriza stimulira odgovornost medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Mediji, ponižani v obrt
Boris Čibej
Združene države Amerike: Kako so propadli časopisi
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Gorazd Kovačič, Lenart J. Kučić
Kriza kot priložnost za revizijo medijskega sistema
Peter Frankl
Mediji v Sloveniji niso opravili nadzora nad »neoliberalnim« dogajanjem
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Gojko Bervar
Nevarnost sistemske korupcije
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Ferenc Horváth
Perspektive časopisa madžarske manjšine v Sloveniji
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Marko Prpič
Raba medijev med študenti[1]
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Tanja Kerševan-Smokvina
Strategija razvoja radijskih in televizijskih programov – bolje pozno kot nikoli?
Miha Krišelj
Digitalizacija in novi frekvenčni spekter – izziva za razvoj radijskih in televizijskih programov
Zoran Trojar
Trendi spletnega oglaševanja
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Lev Kreft
Klientelizem kot eksces ali sistem
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Miran Zupanič
Bo filmska kultura temeljila na ustvarjalnosti kimavcev?
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Pluralnost po meri politike
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Sonja Merljak
Prihodnost časopisov
Iztok Jurančič
Skromna raznolikost v butični ponudbi medijskega trga
Marko Milosavljević
Vrnitev TV 3 – Največ koristi bo še vedno imel Holivud
Brankica Petković
Mediji za državljane
Lana Zdravković
Kakšna javnost so mediji?
Julija Magajna
Kaj bi lahko bilo alternativnega v delovanju medijev?
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Suzana Žilič-Fišer
Javnega interesa ne zagotavlja le RTV Slovenija
Boris Vezjak
Kdo so člani strokovne komisije?
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Boris Čibej
Demokratične čistke
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Luna Jurančič
Bo Kraljem ulice uspelo?
Neva Nahtigal
Medijska kronika
Neva Nahtigal
Pregled kadrovskih sprememb
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Boris Vezjak
Argumentativno varanje učinkuje politično pristransko
Dejan Pušenjak
Zmagoslavna vrnitev ali poprava krivice
Lucija Bošnik
Dva človeka: eden pred, drugi pa za televizijsko kamero
Ana Kus
Mediji da niso kulturni fenomen, temveč gospodarske družbe
Lenart J. Kučić
Neznanke digitalne televizije
Sandra Bašić-Hrvatin
Čigavo bo Delo?
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Poul Erik Nielsen
Brezplačni časopisi - Izziv ali grožnja demokraciji?
Martín Becerra, Guillermo Mastrini
Koncentracija medijskega lastništva
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Barbara Bizjak
Založniška industrija v EU
Franja Arlič
Milijarda tolarjev letno za izvajanje zakona o medijih
Boštjan Šaver
Šport, mediji in družbena konstrukcija junaštva - Primer Humar
Gašper Lubej
Lahko bi bilo boljše Dobro jutro
Dušan Rebolj
Orwell se obrača v grobu
Iztok Jurančič
Gospodarski vestnik – Ko mediji obmolknejo
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Maja Breznik
Spletna stran Index prohibitorum
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Zmeda zaradi Zmed-a
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Ignatius Haryanto
Indonezija: Iz avtokracije v vojni kapitalizem
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Dušan Rebolj
South Park: Egiptovski skakači in svete krave
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Lenart J. Kučić
Styria v Sloveniji – kaj pa je Styria?
Boris Rašeta
Styria na Hrvaškem
Gorazd Kovačič
Politika zaposlovanja v medijih in očitano blodenje mladih novinarjev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Saša Panić
Mediji in gibanje za globalno pravičnost
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Tomaž Zaniuk
Klic po celostni sanaciji Radia Študent
Saša Banjanac Lubej
Lokalne radijske postaje: Vse novice in oglasi iz istega računalnika
Alenka Kotnik
Sizifove muke sofinanciranja medijev
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Državno financiranje in naročnina slabi neodvisnost in svobodo televizije
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Petra Šubic
Skrivnostne poteze DZS
Brankica Petković
Bojan Petan: »Ni prostora za vse«
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija: Channel 4 kot model javne komercialne televizije
Petra Šubic
Novi lastniki medijev: zakaj je Laško kupil delež v Delu?
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Brankica Petković
Romi
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Monopoly – družabna igra trgovanja z mediji
Petra Šubic
Nemški časopisni založnik v Sloveniji, slovenski v Makedoniji
Božidar Zorko
Nič več ni zastonj
Poul Erik Nielsen
Danska državna televizijska služba na prodaj
Uroš Urbas
Nemčija: Süddeutsche Zeitung – globoko v rdečih številkah
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev: Independent Media Center
Dušan Rebolj
Prihodki radiotelevizij naraščajo
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Petra Šubic
Boj med Delom in Dnevnikom
Alenka Veler
Otroška periodika in trg
Sonja Merljak
Vse, kar boste gledali ali brali, bo prihajalo od iste korporacije
Tomaž Trplan
K praksi alternativnih medijev
Brankica Petković
Koliko medijev manjšinam?
Natalia Angheli
Moldova
Etnična razpoka med mediji
Marta Palics
Vojvodina
Izgubljen ugled manjšinskih medijev
Suzana Kos
Na drugo stran
Petra Šubic
Kmalu novi časniki?
Barbara Bizjak
Distribucija tiska v Sloveniji
Zoran Trojar
Nova nacionalna raziskava branosti
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Bojan Golčar
Radio Marš - konec ali začetek?
Suzana Žilič-Fišer
Neprivlačnost slovenskega televizijskega trga
Petra Šubic
Lastniški premiki
Petra Šubic
Osvajalci južnih medijskih trgov
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Petra Šubic
Premirje med Infondom in DZS
Zoran Trojar
Mediji morajo sami financirati raziskave
Tomaž Drozg
Tudi moški berejo
Lucija Bošnik
V naši branži globalizacija ne velja
Petra Oseli
Je TV 3 res »nezaželena« televizija?
Medijski pregled
Bojan Golčar
V reševanje Marša se je vključila občina
Jurij Giacomelli
Bo Financam uspelo?
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
TV3 bo preživela
Novi dnevnik
RTV Slovenija
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Petra Šubic
Nova razmerja med dnevniki
Matjaž Gerl
Logika kapitala na televizijskem trgu
Kaja Jakopič
Kdo so lastniki Mladine?
Medijski pregled
Medijski pregled
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Peter Frankl
Švedski kapital v Financah
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Grega Repovž
Medijski pregled
Slavko Vizovišek
Selektivno uničevanje časnikov
Sandra Bašić-Hrvatin, Tanja Kerševan-Smokvina
Lastniške mreže slovenskih časopisov in radijskih postaj
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Jure Apih
Temelji papirnate hiše
Božidar Zorko
Dnevniki danes in jutri
Branko Bergant
Kako uravnati trg?
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Boris Čibej
Vojno novinarstvo
Igor Vezovnik
S poplavo tožb nas poskušajo izločiti
Marjan Jurenec
Hočemo subvencioniranje svojega informativnega programa
Iztok Lipovšek
Koliko in kje se bo oglaševalo, lahko odloča le gospodarstvo
Pro Plus
Za POP TV so najbolj pomembni gledalci
Marjan Moškon
Kaj naredi denar
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Marko Prpič, Neva Nahtigal, Sandra Bašić-Hrvatin
Spremljanje in vrednotenje medijev
Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
In temu pravite medijski trg?
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Novinarski večeri
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
24.02.2004
Brigitta Busch, Lajos Bence, Antonio Rocco, Ilija Dimitrievski
Mediji in manjšine
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
14.04.2000
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
29.05.1998
Patrick White, Tadej Labernik
Tiskovne agencije v krizi
Omizja
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo
06.12.2000
Boris Cekov, Branko Pavlin, Peter Frankl, Branko Čakarmiš, Cene Grčar, Iztok Lipovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijski lastniki: boj za dobiček ali vpliv na uredniško politiko