N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
uvodnik
kodeks rtv slovenija
novi zakon o medijih
analize medijskega poročanja
raziskovalno novinarstvo
intervju in avtorizacija
varstvo novinarjevega vira
katoliška cerkev in mediji
otroci in televizija
novinarsko cestno razsodišče
populizem v avstriji
režimske tv v srbiji
državni mediji na hrvaškem
pakt stabilnosti in mediji
medijski pregled
recenzije
ekskrementi
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
»Nič več v rokavicah. Vi, ki morite naše politike kot zajce, želite živeti varno. Motite se. Nič več v rokavicah. Kdor dela za Američane, bo moral sprejeti posledice. Kakšne posledice? Najslabše možne. Vi delate proti svoji državi. Plačajo vas z ameriškim denarjem, da uničujete lastno državo. Vi ste izdajalci ... Nič ni slabšega, kot ste vi. Vi ste kriminalci ...«

S temi besedami je podpredsednik vlade Srbije Vojislav Šešelj na tiskovni konferenci 10. februarja grozil novinarjem neodvisnih medijev. Odkritemu pozivu k fizični likvidaciji vseh drugače mislečih so se v svojih javnih nastopih pridružili še republiški in zvezni ministri za informiranje (Med novinarji so teroristi) in predsednik Miloševia (»V Jugoslaviji, predvsem v Srbiji, obstaja popolna svoboda medijev ... Ena velika skupina medijev ... finančno in politično pod nadzorom nekaterih zahodnih vlad ali njihovih inštitucij ... izvaja destabilizacijo Jugoslavije.« Politika, 1. 1. 2000). Na verbalno nasilje uradne politike so novinarji neodvisnih medijev odgovorili z akcijo Stop nasilju! Sedemdeset medijev ne bo poročalo o tiskovnih konferencah srbske radikalne stranke, ne bo objavljajo njihovih sporočil za javnost in izjav njihovih strankarskih funkcionarjev.

Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) je začelo izdajati publikacijo, v kateri bodo objavljali analize trenutnega stanja na medijskem področju v Srbiji. Njen namen je opozoriti na številne kršitve pravil profesionalnega novinarskega poročanja, opozoriti na nevzdržen položaj neodvisnih medijev in predstaviti predloge za bodoči demokratični način regulacije medijskega delovanja.

Po podatkih NUNS (od leta 1998), ko je bil sprejet Zakon o javnem obveščanju, so mediji bili kaznovani sedeminštiridesetkrat v skupnem znesku 24 milijonov dinarjev. Samo v prvih treh mesecih tega leta je država na osnovi skrajno represivnega zakona (ki omogoča sodnikom, da za prekrške v medijski sferi predpisujejo tudi višje kazni, kot jih določa Zakon o prekrških) bilo izrečeno osem razsodb v skupnem znesku 1,7 milijonov dinarjev. Novinarjem in medijskim hišam se delovanje onemogoča na različne načine - od groženj s fizično likvidacijo do bolj subtilnih načinov finančnega izčrpavanja, kot so zviševanje cen papirja in stroškov tiskanja neodvisnim medijem (cena papirja in tiska je za neodvisne medije tudi desetkrat višja od tiste, ki jo plačajo režimski mediji), pritiski na oglaševalce (oglaševalce v neodvisnih medijih nenehno obiskuje finančna policija), državni monopol nad distribucijsko mrežo, prepovedi akreditacij in sodelovanja na tiskovnih konferencah državnih institucij do sodnih postopkov z izjemno visokimi kaznimi. NUNS opozarja, da tudi opozicija (v tistih mestih, kjer so na oblasti) poskuša izvajati podobne pritiske na medije. Nekateri lastniki in uredniki neodvisnih medijev opozarjajo na pritiske različnih tujih organizacij, ki svojo finančno pomoč pogojujejo z odkritim protirežimskim delovanjem.

Situacija na področju radiodifuzije je še bolj kaotična. Po podatkih združenja za razvoj zasebne televizije Spektar v Srbiji deluje okrog 480 RTV postaj in še naprej nastajajo nove. Več kot polovica vseh delujočih postaj sploh nima pravnih pogojev za legalno delovanje zaradi kafkajanskih postopkov za pridobitev radijskih dovoljenj. Kot razlaga Miloš Živkovia, pravni svetovalec ANEMA, združenja neodvisnih elektronskih medijev: »Da bi ustanovili podjetje, morate imeti radijsko dovoljenje. Da bi pridobili radijsko dovoljenje, morate imete podjetje. Da bi se lahko vpisali v register Minstrstva za informiranje, morate imeti radijsko dovoljenje, če pa hočete pridobiti dovoljenje, morate biti že vpisan v register. Celotna procedura pridobivanja dovoljenj ni slučajna. Narejena je tako, da dejansko ne moreš delovati legalno.« Situacija je najbolj kritična na območju Beograda, za katerega radijci pravijo, da je 'najbolj umazan eter na svetu'. Režim dobesedno čez noč postajam spreminja frekvence, ukinja radijske postaje ali enostavno zapleni celotno opremo.

Publikacija Dosje o represiji prinaša še posebno poglavje o odporu represiji, o zlorabi medijev (ponarejanje in manipulacija z informacijami v osrednjih informativnih oddajah TV Beograd) in trimesečno (januar-marec 2000) kronologijo dogodkov najpomembnejših 'medjskih dogodkov'.

Publikacijo dobite na Zavodu za odprto družbo ali na www.NUNS.org.yu.

izpis

Sandra Bašić-Hrvatin

Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Britanska pritožna komisija za tisk (Press Complaints Commission) je neodvisni organ, ki skrbi za spoštovanje novinarskega kodeksa, ki so ga oblikovali in sprejeli novinarji. Komisija obravnava pritožbe zaradi kršitev kodeksa, ki jih posredujejo posamezniki, ki so neposredno omenjeni v časopisnih člankih. Komisijo sestavlja šestnajst članov. Devet članov, skupaj s predsednikom, je neodvisnih. Ostali člani so starejši uredniki z vseh koncev časopisne in revijalne založniške industrije. Pritožno komisijo za tisk (PKT) financira časopisna industrija, ki glede na naklado odmerja prispevke vsakega časopisa ali revije. Od ustanovitve komisije in sprejemanja novinarskega kodeksa leta 1991 je PKT obravnavala več kot 25 000 pritožb.

V prvem četrtletju leta 2000 je PKT obravnavala 556 primerov. V 148 primerih je komisija ugotovila, da se pritožbe nanašajo na vprašanja, ki ne sodijo na področje njenega odločanja (kot so recimo vprašanja oglaševanja, kršitve pogodb ali vprašanja okusa). V 220 primerih je ugotovila, da gre za pritožbe, ki se ne našajo na kršitve posameznih členov kodeksa. V 118 primerih so pritožbe uspešno rešene sporazumno med pritožnikom in posameznim medijem. Komisija je v dvajsetih primerih dejansko odločala in sprejela razsodbe: 12 jih je razrešila v korist pritožnikov in v osmih primerih je Komisija menila, da ne gre za kršitev Kodeksa ter jih zavrgla. Med uspešno rešenimi primeri je največ tistih, v katerih gre za pritožbe o kršitvi prvega člena kodeksa (natančnost), zasebnosti, zaščite otrok, vdora v zasebnost ljudi pri žalovanju ter poročanju o žrtvah spolnih napadov. V večini primerov je časopis oz. urednik objavil odgovor ali popravek pritožnika in uredniško opravičilo. V posameznih primerih so se uredniki tudi zasebno opravičili prizadetim. V primerih, kjer je Komisija sprejela razsodbe, se večina kršitev nanaša na zasebnost (upravičeno pričakovanje posameznika, da bo znotraj tega področja spoštovana njegova zasebnost), zaščito otrok in izkrivljanja informacij. V svojem poročilu za prvo tromesečje tega leta je Komisija med ostalimi obravnavala tudi pritožbo predsednika vlade in njegove soproge proti časopisu Daily Sport. Časopis je v članku z naslovom Horny Blair objavil fotografijo njihovega mladoletnega sina na zasebni zabavi. Članek je nedvoumno razkril identiteto otroka, kar je po mnenju komisije kršitev šestega člena kodeksa, ki ščiti pravice otrok. V svoji razsodbi je komisija zapisala, da kodeks varuje vse mladoletne osebe ne glede na to, kdo in kaj so njihovi starši. Otrok je bil fotografiran brez privolitve njegovih staršev (časopis je trdil, da je za fotografijo dobil privolitev organizatorja zabave). Komisija je opozorila, da razen pritožnikovega sina noben od otrok na fotografiji ni bil jasno identificiran z imenom in priimkom. Komisija je opozorila na (po njihovem mnenju) razveseljivo dejstvo, da je fotografija bila nekaj časa ›naprodaj‹ na britanskem medijskem trgu in da se noben od ostalih britanskih časopisov ni odločil za njeno objavo. Vse informacije o pritožni komisiji za tisk so dostopne tudi na spletni strani www.pcc.org.uk

izpis

Sandra Bašić-Hrvatin

Vladavina številk
Ko se je leta 1931 igralec baseballa Babe Ruth pogajal o pogodbi za novo sezono, so mu prisotni novinarji očitali, da zahteva višjo plačo od predsednika Hooverja. Zvezdnik je lahkotno odgovoril: »Imel sem pač boljše leto kot on.« Leta 1820 je Davy Crockett izvoljen v kongres samo zaradi svojih veščin v rokovanju z orožjem. Ronald Reagan je svojo kariero začel kot športni novinar, nadaljeval kot igralec in končal kot predsednik. Po njem so tu še bili Bill Bradley, Jesse Ventura, napovedana kandidatura Donalda Trumpa, Warrena Beattyja, Woodyja Harelsona. Nova številka Media Studies Journala govori o zvezništvu v politiki in zvezdniški politiki, o trendih v ameriških volilnih kampanjah, o vlogi prve dame, o volitvah in internetu, o volilni vzdržljivosti, vplivu medijev na volilno kampanjo in volitve.

Anthony Corrado, avtor knjige Paying for the President, piše o vse bolj sofisticiranih finančnih potezah, ki (bodočim) predsedniškim kandidatom priskrbijo ›mehki denar‹. Delež ›mehkega denarja‹ je že v prvih mesecih kampanje 2000 bil dvakrat višji kot v istem obdobju leta 1995. ›Mehki denar‹ pa proizvaja posebno vrsto novinarstva - novinarstva, v katerem so novinarji zagovorniki določenih tem, ki jih v času kampanje proizvajajo politiki. Tudi Nadine Strossen, predsednica American Civil Liberty Union, ugotavlja, da sta ključna vprašanja danes - kako razlagati prvi amandma ameriške Ustave za internet in kako reformirati financiranje volilnih kampanj. Ali so volitve in udeležba na volitvah postali manj pomembni od zbiranja denarja? Mediji vse več poročajo o tem, koliko je posamezen kandidat nabral denarja in na osnovi tega sklepajo, kdo bo zmagal (takšno poročanje ameriški novinarji imenujejo horce race) v tekmi za predsednika. V tej tekmi večjo medijsko pozornost dobi tisti kandidat, ki je zbral več denarja (saj bo verjetno zmagal) ali tisti, ki mu je v tekmi nerodno spodrsnilo. Kampanja 2000 bo verjetno ostala v spominu po govoricah, ki so jih razširili mediji o domnevni zlorabi prepovedanih drog G. W. Busha in domnevni duševni nestabilnosti senatorja Johna Mc Caina zaradi let, ki jih je kot vojaški ujetnik preživel v vietnamskem taborišču. Oba kandidata sta večino svojega volilnega nastopanja porabila za dokazovanje neresničnosti teh trditev in ne za razlago svojih političnih programov. Center za Medije in javne zadeve je v svoji raziskavi, opravljeni med letom 1988 in 1992, ugotovil, da za vsako minuto ki jo je kandidat dobil v poročilih novinarji govorijo šest. Za to posebno obliko razlagalnega novinarstva je značilno, da novinar v imenu kandidata/politika občinstvu razlaga njegova politična stališča. V raziskavi o pokrivanju predsedniških kampanj na treh ameriških televizijskih mrežah, Daniel Hallin ugotavlja nenehno zmanjševanje ›novičarskega zvočnega zapisa‹ oz. časa, ki ga ima predsedniški kandidat na razpolago za neposreden nagovor volilcem, ne da bi ga pri tem prekinjali novinarji z komentarji ali oglaševalci z oglasi. Od leta 1968 do 1988 je »sound byte« padel s 43,1 sekunde na 8,9 sekund. Znameniti »sound byte« volitev leta 1988 je bil Bushev »Read my lips ... No new taxes.« »Sound byte« kampanje 2000 je »Read my lips ... No new Texans« Ala Gora. Elizabeth Wesse v svojem prispevku govori o kampanjah na internetu in ugotavlja, da je ne glede na naraščajoče število tistih, ki uporabljajo medmrežje kot vir političnih informacij predstavitev kandidatov in njihovih političnih programov neinformativna, nezanimiva, nemedijska in neuporabna (glej georgewbush.com in algore.com). Za tiste, ki namesto Bushevih otroških in družinskih fotografij ali Gorove komercialne strani želijo kaj več izvedeti o volitvah, naj pogledajo Political Acess.com in Political Junkie.com. Za tiste, ki jih zanima, kdo financira koga s koliko denarja, lahko dobijo podatke na Follow the money.org ali OpenSecrets.org. Lahko pa na voter.com izpolnite vprašalnik, ki vam potem poišče kandidata, ki je najbližji vašim političnim stališčem. Če pa poskušate na netelection.com, boste končali na whitehouse.com, ki je pornografska stran in nima nobene zveze z whitehouse.org.

izpis

Ognjen Tvrtković

Analiza pisanja beograjske Politike
Ni čas za kabinetno delo beograjskih intelektualcev: dr. Ivan Čolović: Kad kažem novine/When I say Newspaper; dvojezična izdaja Samizdat/Free B92, Beograd
Vse do vojne, ki se je v teh krajih začela v devetdesetih, je bilo ime beograjskega intelektualca dr. Ivana Čolovića znano samo v akademskih krogih, čeprav je deloval v prostoru, ki je bil vse, razen akademski. Težko je na kratko opisati vse njegove aktivnosti: od izdajatelja (njegova knjižnica 20. stoletja je prinesla nešteto imen in del na področju teorije kulture), odličnega prevajalca (posebno francoskih strukturalistov in modernih antropologov) in raziskovalca sodobne mitologije in kulture, točneje nečesa, kar bi lahko imenovali parakultura.

Čolovićevo raziskovanje in analize (na primer tekstov narodne glasbe, napisov na srbskih grobovih, radijskih želja in čestitk), eseji o erotiki in književnosti, briljantne analize srbske mitologije in njenega spreminjanja v sodobnosti ter prilagajanja vsakdanu so temeljne, istočasno pa tudi pionirske študije na tem področju. Predaval je vsepovsod po svetu - tudi v Ljubljani, bil je lektor v Parizu itd., dokler se ni na Balkanu začela krvava vojna, katere plameni so bili prižgani prav v mestu, v katerem živi Ivan Čolović - Beogradu. To dejstvo zanj nikoli ni bilo sporno. Čolović sicer rad poudari, da je iz Zemuna in da je Beograd mesto poleg njega.

Kot etnolog svetovnega slovesa, antropolog in filozof (strukturalist) je naš beograjski kolega naenkrat dojel, da so časi pisateljskega kabinetnega dela za nami in da je preprosto treba stopiti na ulico in v akcijo. Ta ne prenese enciklopedičnosti, teoretskega diskurza in analitičnosti; treba je bilo reagirati vsakdanje. Spremembe na zemljevidu življenja, mitologemov in načina dojemanja vsakdana so bile tako velike, da je vsak dan prinašal tektonske premike, ki so se prej postopno dogajali v stotih ali več letih. Čeprav sta bila ulica in življenje na ulici za Čolovića pomemben vir gradiva za nadaljnje znanstveno raziskovanje, je bilo treba na teh ulicah dejansko živeti in biti v stiku z duhom časa in nenehnimi spremembami. Iz kabinetnega intelektualca se je Čolović prelevil v angažiranega aktivista-intelektualca, ki reagitra hitro, vsak dan piše in deluje hipno. Objavlja vrsto esejev v opozicijskih časopisih in revijah (Vreme, Naša Borba), nastopa na tribunah, je eden od intelektualcev Beograjskega kroga, potuje po svetu, med ostalim tudi sredi vojne v Bosno in v Sarajevo. In, zanimivo, ostaja zaposlen v Balkanološkem inštitutu zloglasne sanu!

Zakaj bi brali časopis, ki vsebuje laži?
Napisal je zbirke esejev Vojaški bordel (Bordel ratnika, 1993), Zdrav kot dren (Pucanje od zdravlja, 1994), Eno z drugim (Jedno s drugim, 1995) in Politika simbolov (Politika simbola, 1997), ki so vse po vrsti briljantne analize političnih, duhovnih in mitoloških sprememb v srbskem narodu, polne njemu lastnega cinizma, toda tudi velikega znanja in znanstvenega analitičnega aparata, ki se je oblikoval do vojne. Kot da je takrat njegova teoretska misel dobila priložnost, da se preveri v praksi.

Drobna knjižica Kad kažem novine/When I say Newspaper (izdajatelj je Samizdat, ena od akcij neodvisnega, takrat prepovedanega radia B92), se je prvotno pojavila v elektronski obliki. Sestavljena je iz kratkih, toda udarnih esejev, v katerih Čolović analizira pisanje časnika Politika v času Natovih napadov, od 22. maja do 4. avgusta. Politika je dnevnik z najdaljšo tradicijo v srbskem novinarstvu in časopis, ki je ena od ključnih opor Miloševićevega režima in ki ga Čolović imenuje po enem od reklamnih sloganov »Ko rečem časopis« ali krajše KKN. Nekdo bo morda presenečen nad takšnim početjem uglednega intelektualca. Zakaj bi sploh brali časopis, ki vsebuje laži, naivne mitologeme, primitivni govor in še marsikaj? No, Čolović spada med tiste intelektualne sadomazohiste, ki iščejo resnico ravno tam, kjer jo je najmanj - po sistemu čim manj, tem več. Ali, kot je zapisal v uvodu v enega od desetih kratkih esejev, »... resnica je tudi v časopisu, za katerega pravijo, da samo v ostmrtnicah ne pozna laži.« Čolović poudarja, da si brez KKN ne more zamisliti začetka delovnega dne. Zanj je prebiranje Politike duhovna hrana, brez katere si tudi sebe ne more zamisliti.

Agresija Nata na Srbijo je pravzaprav strnila vse tisto, kar je predstavljalo »duhovno« komponento te vojne in mašinerije, ki je bila za njim. Ta vzvišeni govor, laž, ki s ponavljanjem postaja resnica, bombastičnost in psevdometaforičnost govora posameznikov, od novinarjev do vrhunskih intelektualcev, ki se preobražajo v vulgarni kič, in poigravanje z nacionalnimi simboli, vso to je dalo Čoloviću možnost, da sta njegova legendarna analitičnost in odkrivanje podobe v zrcalu delovala s svetlobno hitrostjo in udarnostjo, ki presega vse meje. Ker se zaveda, da vsaka napačno izgovorjena beseda na napačnem mestu ni samo to, ampak ima lahko posledice za milijone ljudi, izbere Čolović edini intelektualni jezik, ki lahko pozdravi pataloško bolezen - jezik popolne ironije in sarkazma. Njegov analitični duh se sprehaja po bolestnem tkivu z ostrino sklapela. Ne glede na to, ali piše o t. i. »poznavalcih narodne duše«, posvečenju pesniškega duha s strani Srbske pravoslavne crkve, o ekspanziji besede »duhovno« ali pa o večni temi srbskih intelektualcev - svetovni, planetarni zaroti proti srbskemu narodu, je Čolovićevo pisanje stilno razgibano, argumentirano, s pronicljivimi opažanji, z njemu svojstvenimi obrati, zaradi katerih se zmrazimo in nas spravlja v krohot. Gre za eno najkrajših in najbriljantnejših analiz manipulacije časopisa, ne samo v teh krajih, ampak tudi širše.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi

Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes
evropska unija
Medijska preža
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Pia Majbritt Jansen
Danska javna radiotelevizija – primerjalna zgodba o uspehu
Tanja Petrović
Tako evropsko
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko komisijo zanima neodvisnost regulatorjev medijev
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Lana Zdravković
Čigavo predsedovanje? Tako kot Kafkov Grad je slovensko predsedovanje za »navadnega« človeka oddaljeni in nevidni koncentrat EU oblasti in mesto zbiranja EU oblastnikov, ki so oddaljeni in nevidni – Prava politika se dogaja in bi se morala dogajati v javnem prostoru med vsem nami, profesionalni nosilci političnega etstablišmenta pa javni prostor krčijo in se ga otepajo
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Boris Bergant
Avstrija: Vihar na javni radioteleviziji
Lou Lichtenberg
Nizozemska: Državna podpora le, če je obstoj medija ogrožen
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Mojca Planšak
Zagovorništvo javnega interesa in pravic manjšin v medijih
Admir Baltić
Mediji in manjšine v Sloveniji in Veliki Britaniji
Janja Rošer
Prostovoljci ustvarjajo manjšinski radio
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Mojca Planšak
Skupnostni mediji v Evropi
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Alexander Baratsits
Zahteva za priznanje tretjega medijskega sektorja v Evropi
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Aidan White
V viziji nove Evrope so mediji na zadnjem mestu
Peter Preston
Bodo mediji boljši, ko bomo v Evropski uniji?
Mihela Zupančič
Kako bo o Evropski uniji poročala STA?
Andrej Stopar
Kako bo poslej EU odmevala v programih Radia Slovenija?
Neva Nahtigal
Novinarski kažipot po labirintih Evropske unije
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Moč medijskih lastnikov v EU
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Lucija Bošnik, Nataša Ručna
Evropski medijski trg - veliki se povezujejo
Suzana Lovec, Katja Šeruga
Koncentracija medijskega lastništva v Evropi, ZDA in globalno
Mojca Pajnik
Evropska unija, volitve in mediji
Mojca Širok
En sam novinarski sindikat
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Peter Preston
Budnost za skupno stvar
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Evroza
Novinarski večeri
18.12.1997
John Palmer, Edvard Žitnik
Evropa v novinarskih srcih
Omizja
03.03.2006
Rastko Močnik, Renata Jambrešič Kirin, Bojan Baskar, Marta Gregorčič, Boris Vezjak, Mitja Velikonja
Evroza - Kritika novega evrocentrizma
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev