N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
uvodnik
mediji in demokracija
radikalni mediji
mediji in politika
izobraževanje novinarjev
politična satira v medijih
evropska medijska politika
20 let medijske tranzicije
splet
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
rtv slovenija
regija
diskurz o balkanu
iz zgodovine medijev
razprave o politiki
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Ekonomska in razredna dezartikuliranost novinarskih organizacij je odraz razredne zmedenosti članstva. Zakaj se novinarji ne uspejo zoperstaviti razrednemu izkoriščanju in poklicnemu onemogočanju z razredno analizo in razredno politiko? Kakšni sta pri tem vloga in odgovornost Fakultete za družbene vede, ki izobražuje novinarje? – Empirična raziskava tem diplomskih nalog o novinarstvu in medijih na FDV v obdobju 1990–2011

Novinarji in mediji so v Sloveniji žrtve divjega, slabo reguliranega panožnega kapitalizma. Zasebno lastništvo medijev se je že v 90. letih 20. stoletja začelo naglo in netransparentno koncentrirati. Moč lastniških in oglaševalskih oligarhov močno presega moč državnih regulacijskih organov, pa tudi novinarskih strokovnih in sindikalnih združenj. Trg novinarske delovne sile je segmentiran na redke redno zaposlene in na številne prekarno zaposlene novinarje s slabo socialno varnostjo ali brez nje. Relativno velik priliv novih iskalcev zaposlitve in kriza medijske industrije zbijata ceno novinarske delovne sile pod prag revščine. Zaradi neravnotežja med ekonomskima vrednostma novinarskega poklica in poklicev usmerjevalcev javnega mnenja v prid zasebnih interesov (piar, marketing) je novinarski poklic je vse bolj izpostavljen tveganju penetracije s strani javnih komunikacij, ki uresničujejo zasebne poslovne interese. To velja tako na dnu novinarske dohodkovne lestvice, kjer je cena za objavo oz. novinarski podpis prikritih oglaševalskih prispevkov neverjetno padla, kakor tudi na vrhu te lestvice, od koder PR-industrija rekrutira najbolj izkušene novinarje na bistveno bolje plačana delovna mesta. Zavezanost novinarjev javnemu interesu je v takih pogojih povečini le še mit, ki odvrača pozornost od realnih ekonomskih razmerij, ki onemogočajo neodvisnost in avtonomijo novinarjev.

Ekonomska in razredna dezartikuliranost novinarskih poklicnih in sindikalnih organizacij je odraz razredne zmedenosti članstva. Zakaj pa so novinarji razredno zmedeni? Zakaj se ne uspejo zoperstaviti razrednemu izkoriščanju in poklicnemu onemogočanju, ki ju izkušajo v svojem poklicnem življenju, z razredno analizo in razredno politiko? Kakšni sta pri tem vloga in odgovornost Fakultete za družbene vede (FDV), ki izobražuje novinarje?

Empirični vir raziskave

Da bi prišel do odgovora na zlasti zadnje vprašanje, sem opravil empirično raziskavo. Analiziral sem teme študentskih zaključnih nalog, to je diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij, ki obravnavajo novinarstvo oz. medije in so jih njihovi avtorji zagovarjali med letoma 1990 in 2011. Raziskava izhaja iz predpostavke, da tematska distribucija študentskih zaključnih nalog do določene mere (to mero bi bilo treba utežiti zlasti z dejavnikom permisivnosti posameznih mentorjev) odraža vsebinske poudarke v času študija. Marginalna zastopanost določenih tem v zaključnih nalogah kaže na relativno marginalnost teh tem v študijski snovi in nasprotno: popularnost določenih tem v zaključnih nalogah nakazuje na to, da so univerzitetni učitelji tem vsebinam verjetno dajali precej poudarkov oz. so o njih angažirano predavali. Na ta način lahko – s previdnim sklepanjem – pridemo do vpogleda v javno mnenje študentov novinarstva o novinarstvu, o tem, kaj je pomembno in pereče v novinarski poklicni praksi.

Zanimalo me je torej, koliko študentskih zaključnih nalog, nastalih na FDV na področju preučevanja novinarstva ali medijev (vsi njihovi avtorji niso študirali novinarstva, večina pa), se je osredotočilo na tiste sodobne ekonomske in politične probleme novinarskega in medijskega polja, ki najbolj pereče določajo pogoje in možnosti za delo novinarjev. Zanimale so me zlasti naslednje teme: razredni položaj novinarjev, lastništvo medijev, vpliv oz. pritisk lastnikov in financerjev medijev na novinarje in druge medijske delavce, pritiski politikov na novinarje in medijska politika. Študentske zaključne naloge sem razvrstil v tematske sklope predvsem na podlagi njihovih naslovov, v primeru dvoma – če je naloga dostopna elektronsko – pa tudi z branjem ključnih delov naloge, kot so kazalo, povzetek, uvod, zaključek in ključno poglavje.

Metodologija in glavni tematski sklopi

Podatke o temah zaključnih študentskih nalog sem pridobil na iskalniku Cobiss. Tam sem izbral bazo knjižnice FDV in nato opravil postopek iskanja zadetkov z naslednjimi parametri: časovno obdobje 1990–2011 (podatke sem pridobil 4. 11. 2011), diplomska in magistrska dela ter doktorska disertacija kot vrste gradiv in ključna beseda »novinarstvo«. Pridobljen seznam avtorjev in naslovov študentskih zaključnih del sem shranil. Nato sem ponovil postopek iskanja z enakimi časovnimi in vrstnimi parametri ter s ključno besedo »mediji«. Zatem sem ponovil še iskanje del z obema ključnima besedama, »novinarstvo« in »mediji«; te naloge so bile zajete v oba nabora in njihove podvojene zadetke sem izločil. Na tak način sem dobil bazo 1083 naslovov diplomskih del, 29 naslovov magistrskih del in 8 naslovov doktorskih disertacij, ki se ukvarjajo z novinarstvom oz. mediji.

Številni naslovi, pa tudi vsebina del (zaključna dela študentov FDV po letu 2002 so v celoti objavljena na spletu) so kazali, da gre tudi za študente drugih disciplin, ne le novinarstva. Zlasti veliko je bilo nalog s področij tržnega komuniciranja in odnosov z javnostjo (oglaševalska in PR-stroka), katerih osnovni fokus ni bilo novinarsko delo oz. notranja produkcijska logika javnih medijev, temveč pristransko in ciljno usmerjeno komuniciranje, ki medije le uporablja kot sporočilni kanal. Ta dela je bilo treba izločiti iz analize, saj bi kvarila podatke o tem, kako diplomanti novinarstva percipirajo ekonomski in druge položaje svojega polja. Preliminarna diagonalna analiza je namreč pokazala, da so diplomanti oglaševalstva in piara proizvedli precej več zaključnih nalog, ki implicirajo ekonomsko in produkcijsko podrejenost sodobnih medijev oglaševalcem in poklicnim piarovcem, kakor pa je to uspelo študentom novinarstva. Zato sem moral pregledati vseh 1120 naslovov in izločiti tista dela, ki niso bila osredotočena na novinarsko polje. Tako je ostalo 763 del. Tudi tu avtorji nekaterih od teh del niso študirali novinarstva, temveč sorodne discipline, vendar sem jih obdržal v bazi, ker gre za študijske prispevke o novinarskem oz. medijskem polju, ki odražajo percepcijo tega polja na FDV.

Prvotno me je, kot rečeno, zanimalo, koliko je med temi 763 zaključnimi študijskimi deli takšnih, ki so obravnavala strukturni položaj novinarskega polja in poklice ter izpostavljenost medijev, urednikov in novinarjev strukturnim ali eksplicitnim pritiskom imetnikov ekonomske ali politične moči. Hitro se je pokazalo, da je takšnih nalog izredno malo. Na vprašanje, zakaj jih je malo, ni mogoče zadovoljivo odgovoriti brez pregleda, katere teme in fokuse sicer najpogosteje izbirajo študentje, katere so trendovske teme študentskih zaključnih del. Zato sem moral vseh 763 enot razvrstiti v tematske sklope.

Tipologijo tem študentskih nalog sem delno določil na podlagi eksaktne razdelave problemskih fokusov, katerih zastopanost v študentskih izbirah sem želel odkriti, delno pa na podlagi preliminarne diagonalne analize najpogostejših tipov tem študentskih del.

Ključne tematike, ki so me zanimale, sem razporedil v naslednje sklope:

  • »medijska politika«: sem sem uvrstil naloge, ki preučujejo državne ali interne pravne in institucionalizirane regulacije medijskega trga, javnih medijskih servisov ali novinarskega dela;
  • »ekonomija medijev«: v ta sklop sem uvrščal študentska dela, ki se posvečajo ekonomiki medijev, lastništvu medijev ter vplivu poslovnega modela oz. lastništva medija na uredniško politiko;
  • »razredni položaj novinarjev«: sem sem uvrstil kritične preglede delovnopravnega položaja novinarjev in analize njihove izpostavljenosti razrednim pritiskom znotraj medijskih hiš;
  • »politični pritiski na medije«: tu so me zanimale naloge, ki preučujejo zunanje pritiske na urednike oz. novinarje, pritiske, ki jih vršijo nosilci politične moči;
  • »mediji kot orodje politike«: v ta sklop sem (za razliko od prejšnjega) uvrstil naloge, ki obravnavajo primere propagandne vpetosti medijev oz. novinarjev v določeno politično kampanjo, o tej vpetosti pa lahko na podlagi naslova naloge ali njenega branja, če je elektronsko dostopna, presodimo, da je konsenzualna.

Preostale študentske naloge pa sem razvrstil v naslednje najpogostejše vsebinske sklope:

  • »obrtne teme«: sem sem uvrstil vrednostno nevtralne analize stilnih, zvrstnih ali žanrskih značilnosti določene novinarske prakse ali tipa medijske produkcije, analize organiziranosti medijskih hiš in podobne strokovne obdelave novinarskih delovnih praks; (V posebna sklopa »novinarska etika« in »analiza reprezentacij in diskurzov« sem uvrstil kritične analize novinarskih praks z omenjenih dveh vidikov.)
  • »študiji primerov«: v ta sklop sem razporedil tiste študentske naloge, ki bodisi obravnavajo vidike, zajete v prejšnjem sklopu, na posameznem konkretnem primeru medija, novinarja ali dogodka, bodisi podajajo oris ustroja posameznega konkretnega medija ali novinarja;
  • »novi mediji«: ker sem previdno domneval, da je raziskovanje novih medijev in razmerij med novimi in starimi mediji morda ena od trendovskih tem, sem tovrstne naloge uvrstil v posebni sklop; (Večina teh nalog se ukvarja z internetom. Izkazalo se je, da so tudi te najsodobnejše teme obrobno zastopane.)
  • »novinarska etika«: v ta sklop sem razporedil kritične obravnave etično spornih novinarskih praks (zlasti z vidika posegov v zasebnost, nediskretne obravnave nasilja ali spolnosti, ali javno izpostavljanje otrok), razprave o splošnih etičnih dilemah novinarskega dela (poleg navedenih dilem v zvezi z diskretno obravnavo občutljivih tem tudi preplet med novinarskim in oglaševalskim oz. PR-delom, na primer prikrito oglaševanje, prevelika delovna bližina med novinarji in piarovci itd., vendar brez ekonomskega analitičnega okvirja) in (redke) naloge o medijski vzgoji; naloge, ki obravnavajo sistemske ukrepe za zagotavljanje etičnosti novinarskih praks (na primer etični kodeks, samoregulacijske institucije), pa sem uvrstil v sklop »medijska politika«;
  • »analiza reprezentacij in diskurzov«: v to skupino sem razvrstil naloge, ki izvajajo kritično analizo reprezentacij in diskurzov v medijih; povečini gre za reprezentacije in diskurze, ki utrjujejo predsodke in simbolno gospostvo nad šibkejšimi skupinami ali pa promovirajo represivne ideale telesne perfektnosti in tako prispevajo k biogospostvu;
  • »zgodovinske teme«: v tem sklopu so naloge, ki preučujejo pretekle primere medijskih praks, ki danes niso več aktualni, saj niso več vpeti v sedanje interesne konstelacije; izločitev zgodovinarskih tem v posebno skupino pomeni, da so v sklope »obrtne teme«, »študiji primerov«, »novinarska etika« in »analiza reprezentacij in diskurzov« uvrščene naloge, ki obravnavajo danes relevantne in pereče teme, pri katerih so vpleteni akterji v številnih primerih še vedno dejavni v novinarstvu;
  • »teorije«: v tej skupini so naloge, ki se lotevajo fundamentalnih vprašanj novinarskega polja, pa tudi tiste, ki obravnavajo tematike, povezane z novinarstvom, prek študija posameznih teorij ali filozofij, ki so relevantne v širšem družboslovju;
  • »ostalo«: v to rubriko sem uvrstil študentska dela, ki so vsebinsko tako specifična, da jih ni mogoče uvrstiti v nobeno drugo rubriko, pa tudi nekatere naloge študentov oglaševanja oz. piara, ki tehnično in brez samoobrambnega naboja novinarskega polja preučujejo razmerje med svojo poklicno prakso in mediji.

Vsako študentsko delo sem uvrstil samo v eno kategorijo, saj bi sicer izkrivil podatke o njihovi tematski distribuciji. Zaradi medsebojnega izključevanja med posameznimi kategorijami ni bilo dosti dilem o tem, kam kaj uvrstiti. Razlika med kategorijama »obrtne teme« in »študiji primerov« je v splošnosti; kritični naboj je kriterij razločevanja med tema dvema kategorijama na eni strani in kategorijama »novinarska etika« in »analiza reprezentacij in diskurzov« na drugi strani; aktualnost je kriterij, s katerim je od pravkar naštetih sklopov (ne pa tudi od sklopov, ki obravnavajo politične in ekonomske pogoje novinarskega dela!) oddvojena kategorija »zgodovinske teme«; razlika med konkretno prakso in sistemsko ureditvijo razvršča naloge, ki obravnavajo etična vprašanja v kategoriji »novinarska etika« in »medijska politika« itd.

Analiza podatkov

Vsebinski razpored diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij o novinarstvu ali medijih, ki so nastale na FDV od leta 1990 do leta 2011, je naslednji:

vsebinski sklop

N

%

medijska politika

34

4,46

ekonomija medijev

20

2,62

razredni položaj novinarjev

6

0,79

politični pritiski na medije

9

1,18

mediji kot orodje politike

28

3,67

obrtne teme

211

27,65

študiji primerov

126

16,51

novi mediji

30

3,93

novinarska etika

90

11,8

analiza reprezentacij in diskurzov

126

16,51

zgodovinske teme

36

4,72

teorije

20

2,62

ostalo

27

3,54

SKUPAJ

763

100

Ker me v tej raziskavi zanima predvsem to, v kolikšni meri populacija študentov novinarstva kritično reflektira aktualne ekonomske in politične pogoje novinarskega dela, lahko navedenih 13 kategorij združim v manjše število sklopov. V prvem koraku lahko skupine »obrtne teme«, »študiji primerov«, »novi mediji«, »zgodovinske teme« in »ostalo« združim v širšo skupino, katere skupna značilnost je ta, da osrednja poanta naloge ne predstavlja kritične osvetlitve nekega aktualnega pojava v novinarskem polju. To združeno kategorijo delovno imenujem »vrednotno nevtralne naloge«. To ne pomeni, da v teh nalogah ni nikakršne kritične obravnave njihovih predmetov; pomeni le to, da je sama tema naloge zastavljena na pretežno tehničen, uporaben ali opisen način. Distribucija študentskih nalog je zdaj takale:

vsebinski sklop

N

%

vrednotno nevtralne in neaktualne kritične naloge

430

56,36

analiza reprezentacij in diskurzov

126

16,51

novinarska etika

90

11,8

medijska politika

34

4,46

ekonomija medijev

20

2,62

razredni položaj novinarjev

6

0,79

politični pritiski na medije

9

1,18

mediji kot orodje politike

28

3,67

teorije

20

2,62

SKUPAJ

763

100

Vidimo, da je več kot pol nalog takšnih, da nimajo kritično zastavljene teme, med ostalimi, ki verjetno imajo že v naslovu neko eksplicitno kritično ost, pa prednjačijo predvsem takšne, ki izvajajo kulturno kritiko (ena šestina od vseh nalog) oz. etično kritiko (ena osmina vseh). Sedemindevetdeset nalog, ki niso uvrščene v prve tri sklope, tako ali drugače obravnava presek med političnim oz. med ekonomskim in novinarskim poljem. To pa še ne pomeni nujno, da se vse ukvarjajo s problematičnimi in aktualnimi političnimi ali ekonomskimi pogoji, ki vplivajo na pogoje novinarskega dela, saj so te rubrike opredeljene strogo vsebinsko in jih doslej nisem krčil z izločitvenima kriterijema aktualnosti in lokalnosti. To bom storil zdaj: podal bom podrobnejši pregled tem študentskih nalog, ki sem jih uvrstil v »politične« in »ekonomske« kategorije.

V sklopu »mediji kot orodje politike« je med 28 enotami 13 takih nalog, ki preučujejo medijsko politizacijo in propagando (zlasti v kontekstu vojne) v drugih državah, tri naloge preučujejo propagandno delovanje nekdanjih (domobranskih) slovenskih medijev, dve nalogi obravnavata medijsko propagando na splošno in na tehničen način, zato bi ju lahko prerazporedil v sklop »obrtne teme«. Ostane deset nalog, ki obravnavajo politično instrumentalizacijo sodobnih slovenskih medijev. Med temi desetimi nalogami štiri obravnavajo pristransko uredniško politiko do posameznih žgočih tem, tri preučujejo uredniško politiko eksplicitno politično opredeljenih časopisov (v vseh teh primerih so se uredništva prostovoljno politično umestila), tri pa obravnavajo razmerje med katoliško cerkvijo in mediji, kjer gre med drugim tudi za polemiko med cerkvijo in neklerikalnimi mediji. Le trije od 28 primerov so blizu kategoriji »politični pritiski na medije«, vendar sem jih obdržal v prvotni kategoriji zato, ker so mediji, ki so na udaru cerkvenih polemik, te »pritiske« (vsaj doslej) prenesli dokaj robustno. To pomeni, da lahko vseh 28 enot iz te kategorije izločim iz nabora tistih nalog, ki preučujejo neke pereče politične intervencije v medijsko polje.

Sklop »politični pritiski na medije« ima devet del, ki vsa preučujejo eksplicitne pritiske oblastnikov na novinarje oz. medije. Ob podrobnejšem pregledu sem ugotovil naslednje. Tri naloge so posvečene dogajanju v drugih državah. Tri naloge so zastavljene dokaj na splošno, med temi tista, ki je elektronsko dostopna, problematiko relativizira, češ, elite in pritiski na medije bodo vedno obstajali in so del novinarskega poklica. Tri naloge pa so empirično raziskale konkretne primere političnih pritiskov na medije, od tega jih ena ni odkrila, dva pa. Ugotovim lahko torej, da je med devetimi enotami iz tega sklopa največ pet takšnih, ki razpoznavajo politične pritiske na novinarje oz. medije v sodobnem slovenskem prostoru. Ostale štiri lahko prestavim v veliko skupino nalog, ki se ukvarjajo z raznimi drugimi temami, in ne s problemi političnih pritiskov na medije. Naj omenim še to, da so od šestih del, ki so bodisi splošna bodisi lokalno orientirana, štiri nastala leta 2008 ali kasneje.

Kategorijo »medijska politika« sem zastavil dokaj heterogeno, zato da sem v posebno skupino zajel vse naloge, ki obravnavajo različne vidike institucionalizirane medijske politike. Pri tem sem naloge, ki obravnavajo institucionalni vidik, izločil iz nekaterih sorodnih sklopov, kamor bi po vsebini lahko spadale (na primer naloge o etičnih kodeksih sem tako izločil iz praktično usmerjenega sklopa »novinarska etika«). Poglejmo, kaj vse se je znašlo med 34 nalogami s področja »medijske politike«. Šest nalog preučuje določen segment medijske politike oz. zakonodaje v tuji državi. Osem nalog se ukvarja z institucionaliziranimi oblikami interne novinarske odgovornosti, kot sta novinarski etični kodeks in tiskovni svet. Pet od teh jih je nastalo v letih od 2001 do 2003. Tri naloge, vse iz 90. let, se, sodeč po naslovu, ukvarjajo s profesionalizacijo novinarskega poklica, toda ker niso elektronsko dostopne, ni bilo mogoče preveriti njihove vsebine. Dve nalogi, napisani leta 2000, se ukvarjata z dilemami prihodnosti javne televizije na splošno, tri naloge, nastale v letih 2006 in 2007, ko je bilo to aktualno, pa preučujejo položaj javnega servisa RTV Slovenija. Enajst nalog preučuje medijsko zakonodajo, od tega štiri preučujejo načela določenega segmenta medijsko pravne ureditve, štiri konkretno lokalno medijsko zakonodajo (med njimi velja izpostaviti nalogo z naslovom Vplivi na sprejemanje medijske zakonodaje v Sloveniji), tri pa avdiovizualno politiko EU. Časovna distribucija nalog s področja medijske politike je dokaj enakomerna. Sklenem lahko, da v sklopu »medijska politika« sedemnajst nalog preučuje različne vidike medijske politike, kolikor se ta oblikuje zunaj novinarskih vrst, osem nalog pa raziskuje medijsko politiko novinarskih organizacij, toda samo na področju etične samoregulacije, ne pa tudi na sindikalnem področju. Na tem področju ni v 22 letih nastala nobena študentska naloga.

V sklopu »razredni položaj novinarjev« je vsega šest nalog. Ena, ki ni elektronsko dostopna, se ukvarja s položajem športnih novinark in verjetno ne obravnava razrednega položaja novinarjev nasproti delodajalcem, temveč problematiko spolne diskriminacije. Ostale naloge so nastale leta 2003 ali kasneje. Vse preučujejo prekarni položaj samostojnih in svobodnih novinarjev, od tega tri naloge s formalnopravnega vidika, dve pa raziskujeta tudi dejanski ekonomski in socialni položaj teh dveh skupin.

V sklop »ekonomija medijev« sem s prvo distribucijo uvrstil 20 del. Z natančnejšim pregledom se je pokazalo, da je med temi enajst del takšnih, ki se osredotočajo na trženje medijev ali oddaj in jih torej medijska ekonomija zanima z vidika poslovanja medijskih oz. oglaševalskih podjetij, in ne z novinarskega vidika, to je z vidika vpliva poslovnega modela na novinarsko delo in ostalo produkcijo medijskih vsebin. To pomeni, da so za perspektivo teh nalog medijske vsebine neproblematična funkcija poslovanja in ne nekaj, kar je lahko v konfliktu interesov s cilji lastnikov podjetij in njihovih poslovodij. Ena naloga preučuje komercializacijo medijev v tujini. Osem nalog se posveča medijskemu lastništvu kot (vsaj potencialnemu) problemu za novinarsko delo, in sicer štiri obravnavajo koncentracijo lastništva oz. vstop tujega kapitala v medije, štiri pa eksplicitno obravnavajo vpliv lastnikov kapitala oz. poslovnega modela na urednike in novinarje. Izmed nalog, ki problematizirajo lastništvo ali poslovanje medijskih podjetij z vidika uredniške in novinarske avtonomije, so prve štiri (implicitne kritike) nastale med letoma 1998 in 2004, druge štiri (eksplicitne kritike) pa med letoma 2002 in 2006.

V sklop »teorije« sem uvrstil 20 del. Ukvarjajo se z zelo različnimi temami in vidiki novinarstva: z epistemologijo medijskih študij (2), aplikacijo določene filozofije, večinoma na področjih etike in estetike (5), objektivnostjo in avtonomijo novinarjev (9), vladajočo ideologijo (1) ter demokracijo in javnostjo (3). Naloge s kritičnimi implikacijami na področju prepleta med centri družbene moči in novinarskim delom lahko najdemo v zadnjih treh podskupinah. Njihova časovna distribucija je enakomerna, res pa je, da je kar osem izmed desetih nalog, ki problematizirajo možnosti objektivnosti in avtonomije novinarjev oz. njihovo vpetost v vladajočo ideologijo, nastalo med letoma 2003 in 2008.

Če iz sklopov »mediji kot orodje politike«, »politični pritiski na medije«, »medijska politika«, »razredni položaj novinarjev«, »ekonomija medijev« in »teorije«, ki po prvi razvrstitvi vsebujejo skupaj 116 enot, izločimo vse tiste enote, ki ne izvajajo kritične analize aktualnih ekonomskih oz. političnih vplivov na novinarje, ostane 58 enot, 58 pa jih lahko prestavimo v široko skupino »vrednotno nevtralnih in neaktualnih kritičnih nalog«. Distribucija študentskih zaključnih nalog je zdaj takšna:

vsebinski sklop

N

%

vrednotno nevtralne in neaktualne kritične naloge

488

63,96

analiza reprezentacij in diskurzov

126

16,51

novinarska etika

90

11,8

kritika ekonomije in politike na področju medijev

58

7,6

SKUPAJ

763

100

O novem sklopu »kritika ekonomije in politike na področju medijev« pa velja ponovno poudariti to, kar sem navedel že ob analizi del v posameznih sklopih iz prve distribucije. Izmed 58 nalog tri obravnavajo formalnopravni položaj prekarnih novinarjev, samo dve nalogi njihov dejanski razredni položaj, samo pet nalog politične pritiske na novinarje, štiri naloge problematiko medijskega lastništva, samo štiri lastniške pritiske na novinarje, 12 nalog teoretsko obravnava omejitve novinarske avtonomije in objektivnosti, sedemnajst nalog iz prvotnega sklopa »medijska politika« preučuje oblikovanje medijske politike od zunaj, osem nalog pa to, kako medijsko politiko oblikujejo novinarske organizacije, toda v vseh primerih le na področju etične samoregulacije in ne na področju razrednega boja. Glede na to, da me je pri tej raziskavi zanimalo, koliko novinarskih zaključnih nalog obravnava razredni boj in politične pritiske na novinarje, lahko sklenem, da je izmed 58 nalog, ki so ostale po dosedanji selekciji, le osem takšnih, ki so do te teme eksplicitno kritične (s tem hočem reči, da empirično zajamejo realne učinke), vse ostale pa so diskretno kritične v tem smislu, da položaj novinarjev obravnavajo posredno, na primer prek analize formalnopravnih pogojev dela ali z omejitvijo na raven etične politike novinarjev. Očitno je, da je tematika eksplicitnih ekonomskih in političnih pritiskov na novinarje za študente in diplomante novinarstva obrobna tema. Vse tovrstne naloge so nastale v zadnjih desetih letih, to je v času, v katerem so že bili izvršeni glavni strukturni procesi, ki so omejili moč novinarjev in njihove možnosti za izvajanje avtonomnega dela.

vsebinski sklop

N

%

vrednotno nevtralne in neaktualne kritične naloge

488

63,96

analiza reprezentacij in diskurzov

126

16,51

novinarska etika

90

11,80

diskretna kritika medijske ekonomije in politike

50

6,55

eksplicitna kritika ekonomskih in političnih pritiskov na novinarje

8

1,05

SKUPAJ

763

100

S svojim bodočim razrednim položajem se avtorji novinarskih diplom torej povečini ne ukvarjajo. S čim pa se ukvarjajo (namesto tega)? Poglejmo, kakšna je bila v času tranzicije, medtem ko so se odvijali strukturni procesi privatizacije, lastniške koncentracije in oglaševalske komercializacije medijev ter prekarizacije in razredne dezartikulacije novinarjev, časovna distribucija glavnine študentskih zaključnih nalog, ki sem jih tu uvrstil med »obrtne teme« skupaj s »študiji primerov«, v sklop »analize reprezentacij in diskurzov« in na področje »novinarske etike«. Števila nalog iz najpogostejših tematskih sklopov in njihovi deleži v sumarni množici navedenih treh skupin po letih so naslednji.

Medsebojni deleži najpogostejših tem študentskih zaključnih nalog

 

obrtne teme in študiji primerov

analize reprezentacij in diskurzov

novinarska etika

 

leto

št.

%

št.

%

št.

%

vsota

1990

7

100,0

 

 

 

 

7

1991

3

100,0

 

 

 

 

3

1992

2

50,0

2

50,0

 

 

4

1993

5

100,0

 

 

 

 

5

1994

6

75,0

1

12,5

1

12,5

8

1995

9

100,0

 

 

 

 

9

1996

13

76,5

1

5,9

3

17,6

17

1997

5

83,3

 

 

1

16,7

6

1998

20

74,1

6

22,2

1

3,7

27

1999

18

69,2

1

3,8

7

26,9

26

2000

17

65,4

4

15,4

5

19,2

26

2001

19

61,3

5

16,1

7

22,6

31

2002

23

59,0

7

17,9

9

23,1

39

2003

21

53,8

13

33,3

5

12,8

39

2004

25

61,0

10

24,4

6

14,6

41

2005

21

55,3

8

21,1

9

23,7

38

2006

34

60,7

12

21,4

10

17,9

56

2007

23

56,1

10

24,4

8

19,5

41

2008

19

57,6

9

27,3

5

15,2

33

2009

11

35,5

12

38,7

8

25,8

31

2010

17

56,7

10

33,3

3

10,0

30

2011

14

51,9

10

37,0

3

11,1

27

Grafični prikaz deležev nalog iz teh treh skupin skozi čas pokaže jasen trend. Po letu 1997 je delež vrednostno nevtralnih obrtnih tem zaključnih študentskih nalog začel postopno upadati s tričetrtinske ali višje zastopanosti pod 60 odstotkov, upadanje deleža po letu 2002 je upočasnjeno. Delež nalog s področja kritičnih analiz reprezentacij in diskurzov kaže po letu 1998 trend naraščanja in se približuje deležu nalog z obrtnimi temami. Delež nalog s področja novinarske etike pa je po letu 1999 stsbilen in se giblje okrog 20 odstotkov ali nekaj manj.

Sklep: FDV izobražuje razredno neozaveščene novinarje

Iz vseh teh podatkov lahko sklenemo, da so se študentje, ki so pisali zaključne naloge s področja novinarstva in medijev, od konca 90. let dalje postopno preusmerjali od nevtralnih h kritičnim temam, vendar pri tem prednjačita kulturna oz. diskurzivna kritika (uperjena zlasti zoper izključevanje manjšin in zoper potrošništvo na področju telesa) in etična kritika (zagovor zasebnosti in diskretne obravnave občutljivih tem) novinarske produkcije. Precej manj je kritike ekonomskih in političnih pogojev novinarskega dela in še ta je večinoma posredna, saj se osredotoča na institucionalno ureditev. Eksplicitnih raziskav pritiskov na novinarje je zelo malo. Prekarnost in z njo povezani pritiski na novinarje so pojav, ki je, sodeč po izboru tem študentskih zaključnih nalog, v času študija novinarstva na FDV komajda predmet študijske pozornosti.

Nabor tem diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij študentov novinarstva kaže, katere vidike novinarske stroke in poklicnega življenja poudarja študij novinarstva. Ta nabor lahko interpretiramo takole. Študij novinarstva bodoče poklicne novinarje usposablja za dobre obrtne delavce, ki poznajo pravila posameznih novinarskih žanrov, zvrsti in stilov. Ozavešča jih o politično (ne)korektni govorici in predsodkih ter marketinških konstruktih, ki lahko okužijo novinarske produkte. Poudarja pomen etičnega samoomejevanja pri javnem poročanju o moralno občutljivih temah. Nabor najpogostejših fokusnih skupin, s katerimi se ukvarjajo diskurzivno in etično kritične študentske naloge (standardni seznam manjšin, šibkejših skupin in intimnih praks), kaže na močan vpliv vladajoče liberalne ideologije, katere ključna moralna imperativa sta nasprotovanje diskriminaciji in spoštovanje zasebnosti. Razredna razmerja gospostva, v katera so vpeti novinarji v praksi, pa so, kot kaže, med študijem novinarstva obrobna tema. Tipični profil novinarja, vzgojenega na FDV, je torej naslednji: je obrtno dobro podkovan in liberalno ideološko ozaveščen, razredno pa povsem neosveščen.

Ko takšni delovno marljivi in ideološko naivni nadebudneži prestopijo iz fakultetne »vate« v kruto realnost trga novinarske delovne sile, kjer kraljujejo koncentracija nereguliranega medijskega kapitala, odvisnost medijskih podjetij in delavcev od premožnih naročnikov oglasov in prikritih oglasov, prekarne zaposlitve in mizerna cena delovne sile, se razredno dezorientirani posvetijo individualnemu boju za preživetje iz dneva v dan. V eksistenčni stiski še težje kot med študijem razvijejo sociološko imaginacijo. Dejavna razredna politika je tako stvar peščice osamljenih profesionalnih sindikalistov.

Fakultetni študijski proces novinarjev ne usposablja za razredni boj, zato pa visok vpis na fakulteto mest botruje nižanju cene njihovega dela. Če FDV ni sposobna razredno ozavestiti svojih diplomantov novinarstva in jih pripraviti na razredni boj, ki jih čaka v njihovi panogi, bi nemara lahko olajšala njihov razredni oz. tržni položaj vsaj s tem, da bi jih na leto proizvajala manj in bi s tem cena novinarskega dela narasla zaradi nezasičenosti trga novinarske delovne sile.


izpis

 S O R O D N E   T E M E

izobraževanje novinarjev, konference in štipendije

Medijska preža
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Zala Volčič
Zasidrano v teoriji, usmjerjeno v prakso
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Rinaldo DiRicchardi-Muzga
Izobraževanje za romske novinarje na RTV Slovenija
Luna Jurančič Šribar
Srečanje poklicnih in »uličnih« novinarjev
Anita Mikulič
Zakaj bi bili otroci žrtve medijev?
Anita Mikulič
Poglej si z novimi očmi
Seminarji in obvestila
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Mojca Mayr, Eva Plej
Možnost protispektakla
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Nikola Janović
Praktične intervencije in teoretske refleksije
Neva Nahtigal
Usposabljanje Romov za profesionalno radijsko novinarstvo
Danijela Đoković
Kreativna komunikacijska akcija Vox Populi – Raziskovanje slovenske identitete
Mediji in avdiovizualna kultura v osnutku nacionalnega kulturnega programa 2004-2007
Kristina Plavšak
V iskanju popolne novinarske šole
Kristina Plavšak
Kako do izobraženih in izurjenih novinarjev?
Bojan Golčar
Medijske komunikacije na mariborski univerzi
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Petra Šubic
Novinar je »večni« študent brez časa za študij
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Uroš Slak
Študij je obojestranska korist
Janez Sajovic
Nastaja izobraževalni center RTV Slovenija
Peter Frankl
Novinarje učimo ekonomije in ekonomiste novinarstva
Edi Pucer
Nekaj kisika za možgane
Saša Banjanac Lubej
Ovire tudi pri brezplačnem izboraževanju
Sonja Merljak
Poynter - medijska šola za izšolane novinarje
Lucija Bošnik
Šest opornikov k razumevanju islama
Pomoč ameriških novinarjev
Štipendije za magistrski študij novinarstva
Magistrski študij novinarstva Evropske novinarske akademije
Seminar o poročanju o gospodarstvu
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Seminar o preiskovalnem novinarstvu v Ljubljani
Mednarodne nagrade za preiskovalno novinarstvo
Gojko Bervar
Mreža evropskih tiskovnih svetov
Tomaž Trplan
Evropska konferenca perifernih revij
Razpis za novinarske nagrade
Slovenski novinarji na seminarjih v JV Evropi
Pakt stabilnosti in mediji
Gostujoči uredniki v ZDA
Mojca Lorenčič
Slovenski tisk poroča o problemih, ameriški o ljudeh
Perspectives of Media Policy in South East Europe;
Ljubljana, 22-23 November 2001 (Grand Hotel Union) - Preliminary Agenda
Novinarske štipendije za študijski obisk v ZDA
Slovenski novinarji na seminarjih v jugovzhodni Evropi
Seminar o poročanju o zdravstvu
Konferenca in nagrade Mirror Europe
Podiplomski študij novinarstva
Regionalni bilten Mednarodne federacije novinarjev
Seminarji v jugovzhodni Evropi
Konferenca Freedom Foruma v Zagrebu
Novi štipendijski program Mirovnega inštituta
Medijska politika v jugovzhodni Evropi
Konferenca o interaktivnem založništvu
Nova spletna stran čeških novinarjev
Mreža medijskih centrov in institutov v jugovzhodni Evropi
Mednarodna konferenca o raziskovalnem novinarstvu
O sovražnem govoru
Seminarji Evropskega centra za novinarstvo
Elektronski bilteni z novicami o svetovnih medijih
Poletna univerza v Amsterdamu in Maastrichtu
Karmen Erjavec
Vzgoja za medije
Jolanda Lebar, Suzana Kos
(Ne)izobraževanje na nacionalki
Marko Prpič
Stalno izobraževanje je nujno
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Mirko Štular
Ves svet na dlani
Aleš Gaube
Pričakovali smo veliko, dobili pa dosti več
Jerca Legan
Ženske Bližnjega vzhoda
Katja Šeruga
Analitično s terena
Mojca Lorenčič
Izpopolnjevanje pri Reutersu
Erika Repovž
Kdo bo delal selekcijo?
Mojca Širok
Vse se je začelo z nekrologom
Robert Gorjanc
Novi časi, nova vloga
Jože Možina
Urejena pričeska in obleka, a brez blišča
Matjaž Kek
Partnerstvo z mediji
Darijan Košir
Upoštevati, ne pa prenašati
profesionalna etika in samoregulacija
Medijska preža
Andrej Pavlišič
Mediji ponovno gradijo legitimnost politike, ki so jo vstaje razgradile
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Darja Kocbek
V medijih krizo razlagajo vedno isti ljudje
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Gregor Strojin
Megleni predlog neposrednih prenosov kazenskih obravnav
Alenka Arko
Opiranje na kodeks in zavedanje, da vplivamo na življenja ljudi
Boris Vezjak
Politična pristranost medijev in njena imputacija
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Gorazd Kovačič
Medijska vaja hujskanja proti javnemu sektorju in socialni državi
Mirt Komel
Sektorji ali bojna polja
Sandra Bašić-Hrvatin
Odnos med mediji in politiko je »pokvarjen«
Simona Habič
Slovenija: Nizka ocena integritete medijev
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Goran Ivanović
Hrvaška: Mediji kot zavezniki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ranka Ivelja
Kakor da mrtvi v medijih nimajo nobenih pravic
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Janez Markeš
V čigavem imenu torej?
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Gojko Bervar
Bojan Kranjc: Rupel bo živi spomenik, Janković gostilničar
Mirko Lorenci
Trpki (po)smeh
Darinko Kores Jacks
Za hec? Ne se hecat'!
Andrej Pavlišič, Nikolai Jeffs
Nujnost radikalnih medijev
Andrej Pavlišič
Stavka, droben medijski eksperiment in možnosti novih medijev
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Nenad Jelesijević
Medijske ukane levega kapitalo-parlamentarizma
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Sandra Bašić-Hrvatin
Medijska kriza? Udarec nameriti proti koreninam!
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Eva Vrtačič
Neslane internetne šale z veliko soli
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Erik Valenčič
Osebna izpoved skesanega dopisnika
Gojko Bervar
Ogledalo medijev
Saša Banjanac Lubej
Novinarji nismo mrhovinarji, če terjamo odgovore od institucij socialne skrbi
Sonja Merljak Zdovc
Novinarji nismo usposobljeni za odkrivanje zlorab otrok
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Gojko Bervar
Nova praksa v novinarskem samoomejevanju
Dejan Jontes
Od psov čuvajev do čuvajev psov: Novinarstvo, tabloidizacija in moralna panika
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Sonja Merljak Zdovc
Preiskovalci ali razpihovalci: družbena odgovornost novinarjev, ki poročajo o družinskem nasilju
Matic Munc
Na dnu se srečata sociala in mediji
Dušan Rebolj
Ali je prav, da novinarji volijo?
Gorazd Kovačič
So mediji odločili volitve?
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Sonja Merljak Zdovc
ZDA: Za Amy Goodman je naloga novinarjev, da gredo tja, kjer vlada molk
Marta Gregorčič
Morebiti pa
Igor Vobič
Medosebna interaktivnost – redkost v slovenskem spletnem novinarstvu
Eva Vrtačič
Svoboda je suženjstvo
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Gojko Bervar
Novinarstvo: kaj je prav in kaj ne
Ian Mayes
Cena zgodbe iz prve roke
Ian Mayes
Senegal: oddaljena katastrofa
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Lana Zdravković
Za antihumanizem človekovih pravic ali kdo dopušča dve plati enega sveta
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Gorazd Kovačič
Zunanjepolitično ali svetovno novinarstvo?
Julija Somrak, Aleš Zobec
Selekcija informativnih vsebin na televizijah
Jože Vogrinc
Ostanek sveta: kolateralna škoda poročevalskih rutin
Boštjan Nedoh
Antiintelektualizem in destrukcija javne razprave v medijih
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Boris Vezjak
»Vroči stol« kot paradigma politično pristranske oddaje
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Iztok Jurančič
Virus politične zarote v medijski diagnozi predsednika vlade Janeza Janše
Janez Polajnar, Marko Zajc
»Brcajo, rohne in škripajo z zobmi«
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Nika Nikolič, Danijela Tamše
Vloga medijev pri marginaliziranju avtonomnih družbenih gibanj
Gorazd Kovačič
Janez Markeš – Izstop iz sence
Sonja Zdovc
Nagrada Saharov sudanskemu borcu za človekove pravice
Gorazd Kovačič
Nežmahova rdeča nit
Marta Gregorčič
Izbrisani – Afirmacija revolucionarnih praks na političnem plakatu?
John Pilger
Svoboda pa prihodnjič
Sonja Zdovc
Brezplačniki
Uroš Blatnik
Vloga urednikov v množičnih medijih
Marta Gregorčič
O diktaturi medijev in kontrarevolucionarnih učinkih
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Renata Šribar
Pornografizacija spolnosti
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Brankica Petković
NMS – Naš mali svet
Kaja Jakopič
Big Brother: proizvodnja resničnosti
Igor Vobič
Je RTS Janeza Ujčiča res medij, najbolj v »javnem interesu«?
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Dejan Pušenjak
Ko je novinar na oblasti
Lucija Bošnik
Gaspari za guvernerja – Delo vs. Dnevnik
Andrea Kosenjak
Drnovšek in mediji
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Ana Jud
Tabloid Direkt, orožje posameznikov
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Britanski multikulturalizem, samoregulacija in mediji
Vili Einspieler
Ključnega pomena je učinkovitost samoregulacije
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Lana Zdravković
Medijska slika delavskih demonstracij
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Renata Šribar
Oglaševanje časopisa Direkt - Nemoč regulacijskih orodij
Brankica Petković
Bi lahko zdaj ustanovili tiskovni svet v Sloveniji?
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Brankica Petković
Družba se spreminja in z njo tudi meje sprejemljivega v medijih
Ben Wilson
Nuja samoregulacije v finančnem novinarstvu
Gojko Bervar
Svoboda in odgovornost
Renata Šribar
Destruktivno razmerje med feminizmom in mediji
Vlasta Nussdorfer
Kje so meje medijskega poročanja o kaznivih dejanjih?
Maks Kaš
Ponuditi bralcu, kar bo kupil
Sonja Merljak
Ko so novinarji v moralnih dvomih
Kaja Jakopič
Realna televizija kot laboratorijski eksperiment
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Boštjan Nedoh
Neoliberalizem kot izhodišče medijskega diskurza o delu
Tomaž Dimic
Ali lahko kupiš prispevek v elektronskem mediju posebnega pomena?
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Branka Bezjak, Matija Stepišnik
Tiranija "radovednosti"
Matija Stepišnik
Kaj sploh lahko štejemo za novinarstvo?
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Renata Šribar
Simobilove prsi in Severinin video
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Primož Krašovec
Zakaj so mediji nujno nevtralni in kaj je s tem narobe?
Gojko Bervar
Kdaj varuh poklicne etike na slovenski javni radioteleviziji?
Sonja Merljak
Časopisni ombudsmani – da se sliši glas bralcev
Sabina Žakelj
Samoregulacija oglaševanja
Nina Nagode
Prikrito oglaševanje v slovenskem tisku
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Primož Krašovec
Mediji, propaganda, manipulacija, zarota
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Vladislav Stres
Preverjeno prevaran
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Tonči Kuzmanić
Potrošniška ali kapitalska suverenost
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Olga Cvetek
Nasilje v medijih - da ne zatiskamo oči
Nikola Janović
Balkan v podobi
Simona Bandur
Mit o Balkanu v poročilih o umoru Đinđića
Barbara Bizjak
Antiintelektualizem v prispevkih o kulturi
Neva Nahtigal
Pravila brez nadzora
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Neva Nahtigal
Sistemi medijske odgovornosti v Sloveniji
Claude-Jean Bertrand
Odličen kodeks, toda …
Claude-Jean Bertrand
Pregled sistemov medijske odgovornosti
Gojko Bervar
Novinarska etika v arabskih državah: tako daleč, a tako znano
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Suzana Žilič-Fišer
Urad za komunikacije – nov medijski regulator v Veliki Britaniji
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Saša Bojc
Koregulacija medijev v Evropi – naslednja epizoda Velikega brata iz EU?
Neva Nahtigal
Ombudsmani, največji samotarji z najvišjimi cilji
Novi kodeks slovenskih novinarjev
Peter Jančič
Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Peter Frankl
Ples ene pomladi?
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Gojko Bervar
So-regulacija na pohodu?
Brankica Petković
Kdo se noče pogovarjati o tiskovnem svetu?
Lucija Bošnik
Po čem sta Zahović in Katanec?
Renata Šribar
Nezgode s spolom
Mojca Pajnik
Kaj je ekstra v oddaji Ekstra magazin?
Dragan Petrovec
Poročanje o spolnih zlorabah
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Petra Šubic
Pritisk Porsche Slovenija na Delo
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Gojko Bervar
Kako deluje nemški tiskovni svet?
Grega Repovž
Iskanje lastne pasti
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Sonja Merljak
Si Američan ali novinar
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Rastko Močnik
Posredna propaganda
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Rok Kajzer
Kakovostno, hitro, cenejše
Brankica Petković
Pobuda za ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji
Borut Bernik Bogataj
Novinarji ne poznajo svojih pravic
Branko Maksimovič
Vrste znanih novinarjev ni v DNS
Gojko Bervar
Kdo je izgubil ugled – društvo ali novinarji?
Grega Repovž
Profesionalizacija je nujna
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Bizjak, Barbara Kelbl, Alenka Veler
Modeli tiskovnih svetov
Gojko Bervar
Kdaj bomo ustanovili medijski svet v Sloveniji?
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Barbara Bizjak
So novinarji podkupljivi?
Špela Šipek
Skaggsova »lekcija« za novinarje
Jaka Repanšek
Svoboda tiska in pošteno sojenje
Janez Tekavc
Medijsko sojenje
Vlado Miheljak
Zloraba v »piarovske« namene
Suzana Tratnik
Kot da prvič slišijo za pravice homoseksualcev
Branko Maksimovič
Ustreznejši bi bil medijski svet
Zoran Medved
Najprej ustanovimo varuha medijskih pravic
Rajko Gerič
Kdo potrebuje tiskovni svet - mediji ali javnost?
Matea Verhovčak
Vprašalnik o tiskovnem svetu
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Mojca Lorenčič
Novinarji pa, kot da so izgubili spomin
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Lord Wakeham
Globalni novinarski kodeks? Ne, hvala.
Zoran Medved
Nova pravila igre
Uroš Lipušček
Naj to postane notranja ustava
Rosvita Pesek
Strožja pravila za javno RTV
Matevž Krivic
Kdo bo bdel nad uresničevanjem kodeksa?
Sandra Bašić-Hrvatin
Pritožna komisija za tisk - Ljudem služi hitro in brez stroškov
Sandra Bašić-Hrvatin
Vladavina številk
Mojca Pajnik
Boj za vernike tudi z mediji
Jana Nadoh
Posilstvo v dokumentarni drami
Zoran Kanduč
Dramatizacija nasilja na televiziji
Roger Blum
Kdo naj bi nadzoroval medije?
Zoran Medved
Na razpotju
Diana Zajec
Za odličnost v novinarstvu
Ana-Marija Bosak
Zaščititi novinarstvo ali novinarje?
Mojca Širok
Medijske selitve
Boris Čibej
Prihodnost neke iluzije
Marjeta Doupona Horvat
Nedoslednost pri pisanju o Kosovu
Proti evropskem novinarskem kodeksu
Gojko Bervar
Komu koristi samoregulacija?
Sandra Bašić-Hrvatin
Novinarsko častno razsodišče v Sloveniji
Lord Wakeham
Svoboden tisk je odgovoren tisk
V službi javnosti - zaščita ranljivih
Robert Warren
Naše vodilo je resnica
Brian McArthur
Kodeks je del novinarske pogodbe o delu
Par-Arne Jigenius
Ne obstaja en sam evropski model
Alan Chastagnol
Želimo dekriminalizirati tisk v Franciji
Frank Cullen
Zastareli irski zakoni
Licence za novinarje
Lutz Tillmanns
Uspešnost samoregulacije v Nemčiji
Ronald Koven
Svetovna komisija za svobodo tiska
Posvet o samoregulaciji v Saarbrücknu
Borut Mehle
Konkurenčna klavzula po slovensko
Borut Cajnko
Pravila novinarjevega delovanja
Gašper Lubej
Naj bi, menda, govori se...
Polona Križnar
»Pa še kaj lepega o meni zapiši.«
Sonja Merljak
Neupravičene in odvečne zahteve
Tonči Kuzmanić
Holmec: zmaga slovenskih timokratov
Gregor Fras
Riba, imenovana Zofa
Darja Zaviršek
Benettonova telesa
Sandra Bašić-Hrvatin
Trideset let pozneje
Mojca Lorenčič
Mediji o spolnem zlorabljanju
Saša Banjanac Lubej
Zaupniki, strokovnjaki ali preusmerjevalci klicev?
Edo Pajk
Fotoblamaža
Sandra Bašić-Hrvatin
Višja matematika novinarske korektnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Primer Jonesboro
Suzana Žilič-Fišer
Zakaj potrebujemo nadzornika medijskih vsebin
Edo Pajk
»Poroča neki Otto Grum iz Prištine«
Katja Bašič
Ko mediji obmolknejo
Vito Flaker
Duševna bolezen kot novinarska raca
Saš Jovanovski
Razlike so bile v poudarkih
Edo Pajk
Sumljivi državljani
Goran Ivanović
Zgaga nikogaršnja zmaga
Zavezujem se...
Aidan White
Novinarji so del družbe
Branko Podobnik
Boj za zaupanje bralcev
Edicija MediaWatch
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Dragan Petrovec
Mediji in nasilje
Gojko Bervar
Svoboda neodgovornosti
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
21.11.2005
David Brindle, Ervin Hladnik-Milharčič, Stephen Whittle, Mojca Menart
Vloga medijev v večkulturni družbi
04.03.2004
Peter Preston, Darijan Košir
Kaj dela odgovorni urednik?
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
04.09.2000
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva
24.09.1998
Paul Johnson, Darijan Košir
Kaj je novica dneva?
08.05.1998
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje? Drugič.
24.03.1998
Velimir Veka Ilić, Igor E. Bergant
Šport. Kaj so ti storili!
04.12.1997
Rick Thompson
Nasilje v medijih
25.04.1997
Joey Skaggs
Kako naplahtati novinarje
Omizja
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
02.02.2006
Boris Bergant, Vili Einspieler, Ranka Ivelja, Neva Nahtigal, Admir Baltić
Mediji, samoregulacija in multikulturalizem
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
15.05.2003
Ivan Pal, Sandra Bašić-Hrvatin, Marjan Bauer, Uroš Šoštarič, Tomaž Perovič, Vlado Miheljak
Nasilje, pornografija, mediji in poklicna etika
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
socialni položaj novinarjev
Medijska preža
Jernej Rovšek
Zahteva, da se preveri in zagotovi integriteta tudi v medijski industriji
Blaž Zgaga
Izobčene vrednote
Saša Banjanac Lubej
Z ustanovitvijo medijskih zadrug do delovnih mest po svoji meri
Alma M. Sedlar
Mehanizmi zatiranja novinarske sindikalne dejavnosti
Grega Repovž
Gibanje 99 odstotkov ima sporočilo tudi za novinarje
Stefano Lusa
Čas tranzicije brez premisleka o novi vlogi novinarstva
Igor Mekina
Društvo novinarjev Slovenije: kaj je za pokazati v zadnjih 20 letih?
Kaja Jakopič
Razvid propadlih medijev
Igor Vobič
Pavperizacija spletnih novinarjev v Sloveniji
Gorazd Kovačič
Je razlog za razredno zmedenost novinarjev v izobrazbi?
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Neprofitno novinarstvo financirati iz javnih virov
Majda Juvan
Včasih je radijski novinar moral biti tam, kjer se kaj dogaja
Boštjan Nedoh
Kako stavkati brez materialnih posledic?
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Sonja Merljak Zdovc
O prihodnosti novinarstva, če ta sploh obstaja
Brankica Petković
Prispevek k razpravi o novinarstvu
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Sonja Merljak Zdovc
Novinar kot človek
Gorazd Kovačič
Štrajk v treh slikah
Viktor Ivančić
Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu[1]
Gojko Bervar
Na črnem seznamu
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Luka Osolnik
Pristop pa tak!
Gojko Bervar
Veliki mediji so zdavnaj izgubili dušo
Igor Vobič
Konvergenca v novinarstvu: integracija uredništev v časopisnih hišah Delo in Žurnal
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Boštjan Nedoh
Medijska reprezentacija delovnega ljudstva
Rok Praprotnik
Resnica o vlogi novinarjev v aferi Patria
Ranka Ivelja
Časopisi zahtevajo transparentnost in odgovorno ravnanje od drugih, kaj pa glede tega naredijo sami?
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Gojko Bervar
Združevanje ali cepljenje novinarskih moči
Simón Tecco
Krivična in nevarna demonizacija novinarjev – Odgovor na članek Marte Gregorčič
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Nika Susman
Francija: Mediji na Sarko(1) pogon. Konec neodvisnega novinarstva?
Sonja Merljak Zdovc
Novinarstvo, ki se bere kot roman
Martin Tomažin
Čedalje manj redno zaposlenih v medijih
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Lana Zdravković
Študentski radijski postaji – neprilagojeni in potrebni
Jani Sever
Ni medijskih lastnikov brez političnih interesov. Vprašajte odgovorne urednike.
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Venčeslav Japelj
Prevzem Primorskih novic
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Boris Vezjak
Poskusi ideologizacije in politično motiviran novinarski suspenz
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Tomaž Zaniuk
Radio Študent: Despotizem 1996–2006?
Neva Nahtigal
Kolektivna pogodba za vse novinarje
Igor Drakulič
Svobodni novinarji: kako urediti svoj status?
Brankica Petković
Kadrovski vrtiljak
Neva Nahtigal
Novinarska avtonomija utopljena v kozarcu piva, temnega
Igor Drakulič
Evropska konferenca svobodnih novinarjev: Položaj se slabša
Iztok Jurančič
Pogajanja o novinarski kolektivni pogodbi
Igor Drakulič
Svobodni novinarji podpisali škodljive pogodbe
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Klara Škrinjar
Samostojni in svobodni novinarji v primorskih lokalnih medijih
Brankica Petković
Novinarska stavka – znanilka novega vala medijske tranzicije?
Rina Klinar
Delodajalec – tako odveč a hkrati potreben?
Neva Nahtigal
Zakaj so stavkali novinarji?
Igor Drakulič
(Ne)samostojni in (ne)svobodni?
Neva Nahtigal, Uroš Škerl
Novinarski večer o stavki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Neva Nahtigal
Prenova kolektivne pogodbe za novinarje
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gašper Lubej
Ustanovljena sekcija samostojnih in svobodnih novinarjev
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Iztok Jurančič
Novinarski sindikat pred izzivi priprave nove kolektivne pogodbe
Grega Repovž
Leto 2003 – leto medijskega preloma
Sonja Merljak
Je izobraževanje novinarjev v interesu medijskih hiš?
Bogdan Jugovič
Izobraževanje je za novinarje nuja
Polona Bahun
Novinarji - odvečna delovna sila?
Matjaž Pikalo
Kdo bo še pisal?
Gašper Lubej
Ko novinarji delajo brez pogodb in zavarovanja
Neva Nahtigal
Samostojni novinarji so ranljiva skupina delavcev v Evropi
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Ljuba Babič Košir
Vsi na isti veji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Hannu-Pekka Laiho
Samostojni novinarji na Finskem
Barbara Bizjak
Stavka na Delu
Mateja Hrastar
Kratek premislek o statusu svobodnjaka
Dejan Pušenjak
Izgubljene novinarjeve utopije
Marinka Boljkovac-Borković
Profesionalna solidarnost je temelj zaščite novinarjev
Brankica Petković
Ko pridejo hudi časi
Novinarski večeri
11.10.2004
Wolfgang Soergel, Simona Rakuša, Edi Pucer, Igor Drakulić
Zakaj novinarska stavka?
05.12.2002
Serge Halimi, Rastko Močnik
Novinarji – čigavi psi čuvaji?
03.10.2002
Arne König, Alenka Burja
Samostojno novinarstvo – stvar izbire ali nuje?
17.03.1998
Aidan White, Marjan Sedmak
Novinarji vseh dežel, združite se!
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
15.03.2004
Jure Apih, Miran Lesjak, Melita Forstnerič-Hajnšek, Grega Repovž, Iztok Jurančič, Peter Nikolič, Sašo Gazdić, Janez Damjan
S kapitalom nad novinarstvo