N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
uvodnik
izobraževanje novinarjev
recenzije
fotožurnalizem v slovenskih časopisih
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Na začetku je bil Zakon
Teze sprememb in dopolnitev Zakona o javnih glasilih ter odzivi v strokovni javnosti
Svet za radiodifuzijo je v sodelovanju s tričlansko delovno skupino v sestavi Mile Šetinc, dr. Sandra Bašić-Hrvatin in dr. Jože Vogrinc pripravil teze sprememb in dopolnitev Zakona o javnih glasilih. Na te teze so se s svojimi predlogi in pripombami odzvali vsi, ki jih te spremembe zadevajo: Združenje nekomercialnih radijskih postaj, Združenje kabelskih operaterjev, produkcijska hiša Pro Plus, ki ustvarja komercialna programa Pop TV in Gajba TV, javni zavod RTV Slovenija in Ministrstvo za kulturo RS.

V tekstu so najprej predstavljene predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o javnih glasilih, nato pa odzivi prizadetih in zainteresiranih strani. Zaradi prostorskih omejitev predstavljamo samo tiste člene in samo tiste odstavke členov, v katerih so vnesene spremebe in dopolnitve. Za primerjavo je zato potrebno pogledati sedanji Zakon o javnih glasilih.

Prav tako predstavljamo samo odzive na določene spremembe zakona in nove predlagane spremembe, medtem ko so obrazložitve in pripombe zainteresiranih strani prav tako zaradi prostorskih omejitev izpuščene.

Teze sprememb in dopolnitev Zakona o javnih glasilih
24. člen: novinar ni dolžan razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa zakon (alternativna rešitev: določba se črta).

29. člen: pri RTV programih morajo biti objavljeni ime in priimek odgovornega urednika ali urednika programa oziroma avtorja oddaje, producent oddaje in datum produkcije (mesec in leto). Ime oziroma logotip RTV programa se mora objavljati najmanj enkrat na vsako uro oddajanja. Ponovitev oddaje mora biti jasno označena.

31. člen: odgovorni urednik RTV programa mora biti v rednem delovnem razmerju pri RTV organizaciji, ki ta program ustvarja, pripravlja in oddaja. Naloge odgovornega urednika RTV programa, ki traja manj kot 4 ure dnevno, se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu.

39. člen: posamezna domača fizična ali pravna oseba ali skupina povezanih oseb ima lahko v osnovnem kapitalu oziroma premoženju podjetja, gospodarske družbe ali zavoda, ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja in oddaja RTV program, največ 33% delež ali največ 33% upravljalskih pravic.

40. člen: izdajatelj dnevnega tiska ter fizične in pravne osebe ali skupina povezanih oseb, ki so lastniki oziroma solastniki izdajatelja dnevnega tiska, ne morejo ustanoviti lastne RTV organizacije ali ustvarjati, pripravljati in oddajati RTV programov niti imeti več kot 10% deleža ali več kot 10% upravljalskih pravic v drugem izdajatelju dnevnega tiska ali RTV organizacij.

42. člen: izdajatelj javnega glasila mora vsako leto najpozneje do konca februarja sporočiti Uradnemu listu Republike Slovenije podatke o virih financiranja, ime in priimek fizične osebe ter stalno prebivališče oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v lasti najmanj 10% kapitala oziroma najmanj 10% upravljalskih pravic (...).

Podatke iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj javnega glasila v predpisanem roku poslati tudi Uradu za varstvo konkurence ter Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet), kadar gre za RTV programe.

43. člen: za prevzem 10% ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža druge RTV organizacije je potrebno predhodno soglasje sveta. Urad za varstvo konkurence izda odločbo, s katero razveljavi pogodbo, sklep ali drug akt, ki je v nasprotju z določbami 39. in 40. člena tega zakona in se nanaša na lastniške ali upravljalske deleže, ali če ugotovi, da svet ni dal soglasja k prevzemu lastniškega ali upravljalskega deleža.

Posebne določbe o radijskih in televizijskih programih
1. Lokalni in komercialni RTV programi in programi interesnih skupin

44. člen: RTV organizacije po tem zakonu so podjetja, gospodarske družbe, samostojni podjetnik, študentske organizacije ali zavodi, društva ali ustanove (...).

Društvo ali ustanova lahko ustvarja, pripravlja in oddaja RTV program, če se 80% vsebin nanaša na registrirano dejavnost društva ali ustanove (program interesnih skupin).

45. člen: nacionalne in druge RTV programe, ki jih ustvarja javni zavod RTV Slovenija, ureja poseben zakon.

46. člen: lokalne, informativne, kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine morajo obsegati najmanj 20% (25%) dnevnega programskega časa lokalnega radijskega programa oziroma 60% lokalnega televizijskega programa, lastna produkcija pa najmanj eno uro dnevnega programskega časa. Oglasi in druga plačana obvestila v časovnem obdobju ene ure RTV programa ne smejo presegati 12 minut.

46a. člen: RTV organizacija, ki ustvarja in oddaja lokalni RTV program, ustanovi programski svet. Programski svet mora imeti najmanj 3 člane, ki zastopajo interese lokalne skupnosti ter področji kulture in izobraževanja. Programski svet spremlja uresničevanje programske zasnove in programske sheme, seznanja odgovornega urednika s svojimi stališči in predlogi, daje mnenja k programski zasnovi oziroma programski shemi, predlaga spremembe programske zasnove ali programske sheme in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi sveta.

Variantni dodatek: akt o ustanovitvi programskega sveta ter njegove spremembe ali dopolnitve mora RTV organizacija poslati svetu v 15 dneh po sprejemu.

49. člen: videostrani (obvestila), teletekst in oglasi po tem zakonu ne štejejo za lastno produkcijo.

49a. člen: v komercialnih RTV programih mora lastna produkcija obsegati najmanj 20% tedenskega programskega časa, od tega polovico informativnih, izobraževalnih in kulturno-umetniških vsebin. V komercialnih televizijskih programih je treba predvajati dnevno najmanj eno uro informativnih, izobraževalnih in kulturno-umetniških vsebin lastne produkcije (med 18. in 23. uro). Skupen delež evropskih audiovizualnih del produkcije evropskega izvora (vključno s slovenskimi) v televizijskih programih mora obsegati najmanj 55% programskega časa tedensko.

Za lastno produkcijo po tem zakonu štejeta tudi koprodukcija in naročena produkcija, t.j. oddaja oziroma del programa, ki ga v imenu in na račun RTV organizacije - naročnika ustvari drug (neodvisen) RTV producent v Republiki Sloveniji. V delež lastne produkcije se lahko šteje samo prva ponovitev oddaje, vendar ne na isti dan.

49b. člen: omejitve oglaševanja in televizijskega nakupa iz 4., 5. in 6. odstavka 46. člena ne veljajo tudi za komercialne televizijske programe. Omejitve oglaševanja in televizijskega nakupa ne veljajo za televizijske programe, ki so namenjeni izključno neposredni ponudbi javnosti za prodajo, nakup ali najem proizvodov ali opravljanje storitev.

50. člen: ni dovoljeno predvajanje oddaj s pornografsko vsebino. Prepoved ne velja za plačljive programe.

50a. člen: RTV organizacije morajo vsako leto do 31. marca poslati Svetu za radiodifuzijo Republike Slovenije pisno poročilo o izvajanju prijavljene programske zasnove in okvirne programske sheme.

52. člen: v primeru, da je več prosilcev za isti radiofuzni kanal, ima prednost pri dodelitvi prostega kanala RTV organizacija, ki namerava oddajati:
  • RTV Slovenija, če ga na območju ali delu območja, določenem z zakonom, ni mogoče sprejemati;
  • lokalni RTV program, če na razpisanem območju še ne obstaja tak program;
  • RTV program, v katerem je več lastne, domače in evropske produkcije. Svet pri oblikovanju predloga upošteva tudi:
  • žanrsko in tematsko raznovrstnost programske ponudbe;
  • zagotovilo, da je lokalna skupnost pripravljena sofinancirati lokalni RTV program ali infrastrukturo za njegovo oddajanje;
  • pripravljenost prosilca, da uporabo radiofuznega kanala deli z drugo domačo RTV organizacijo (v nadaljnjem besedilu: souporaba).
52a. člen: v predlogu za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala Svet navede pogoje, ki jih mora RTV organizacija upoštevati pri ustvarjanju, pripravljanju in oddajanju programa, v skladu z zakonom, merili sveta in prijavljeno zvrstjo, programsko zasnovo, okvirno programsko shemo in načrtovanim trajanjem programa. Ti pogoji štejejo za sestavni del dovoljenja za radijsko postajo. Okvirna programska shema je načrt razdelitve dnevnega programskega časa po vsebinskih sklopih in času trajanja.

52b. člen: če je več prosilcev za isti radiodifuzni kanal, Svet predlaga souporabo kanala, kadar nobeden od prosilcev ne ponuja več kot 8 ur radijskega programa dnevno oziroma več kot 4 ure televizijskega programa dnevno.

Če namerava eden od prosilcev oddajati več ko 8 oziroma 4 ure, lahko Svet predlaga souporabo kanala le z njegovim soglasjem.

V primeru souporabe radiodifuznega kanala izda pristojni organi vsaki od RTV organizacij dovoljenje za radijsko postajo (na podlagi pogodbe o delitvi oddajnega časa). 52c. člen: če Svet ugotovi, da RTV organizacija krši zakon, določbe ratificiranih mednarodnih pogodb, merila Sveta ali pogoje iz 52a. člena, pisno opozori RTV organizacijo na kršitev iz prejšnjega odstavka ter ji določi rok za uskladitev programa z zakonom, mednarodno pogodbo, merili ali pogoji, določenimi v radijskem dovoljenju. Ta rok ne sme biti krajši od 1 meseca in ne daljši od 6 mesecev. Če v določenem roku RTV organizacija ne uskladi programa, svet predlaga začasen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala, največ za 3 mesece.

Če tudi po poteku tega roka RTV organizacija svojega programa ne uskladi z zahtevami Sveta, in sicer najpozneje v 30 dneh po ponovnem oddajanju, Svet predlaga pristojnemu organu trajen odvzem prvice uporabe radiodifuznega kanala, v katerem mora navesti razloge za takšen ukrep.

Pristojni organ mora izdati odločbo o odvzemu dovoljenja za radijsko postajo v 30 dneh po prejemu predloga Sveta. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

52č. člen: če Svet ugotovi, da RTV organizacija kljub opozorilu iz 1. odstavka prejšnjega člena krši določbe zakona, ki urejajo predvajanje in obseg oglasov in drugih plačanih obvestil ali sponzoriranja, prepove objavljanje takšnih obvestil in oddaj, največ za 3 mesece. Sklep o prepovedi mora biti obrazložen.

V primeru ponovne kršitve Svet ponovno prepove oglaševanje ali pa predlaga začasen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala.

V primeru ponavljajočih se kršitev predlaga Svet trajen odvzem pravice uporabe radiodifuznega kanala.

Na zahtevo Sveta mora RTV organizacija opozorilo Sveta objaviti v svojem programu. 56. člen: prijavi je potrebno priložiti dokazila o tem, da se programi razširjajo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, sklep programskega sveta o izbiri programov in podatke o imenovanju in sestavi programskega sveta.

57. člen (43a. člen): Ustanovitelj Sveta je Državni zbor. Člani Sveta ne morejo biti funkcionarji in zaposleni v državnih organih, poslanci, člani vodstev političnih strank in zaposleni v RTV organizacijah ter osebe, ki imajo v lasti 10 ali več odstotkov kapitala ali upravljalskih pravic v RTV organizaciji. Mandat predsednika in članov je pet let. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani.

Svet je pravna oseba javnega prava. Sredstva se zagotovijo iz državnega proračuna na predlog Sveta.

Svet ima pravico zahtevati od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, RTV organizacij in kabelskih operaterjev informacije in gradiva, ki jih potrebuje za svoje delo. Državi zbor lahko odloči, da predsednik sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.

58. člen (43b. člen): Svet opravlja zlasti tele naloge:
  • določi podrobnejša merila za opredelitev lokalnih RTV programov in programov interesnih skupin;
  • predlaga pristojnemu organu dodelitev radiodifuznega kanala in njegov začasni ali trajni odvzem;
  • v sodelovanju z organom, pristojnim za upravljanje frekvenčnega prostora, določi načela razdelitve frekvenčnih pasov za radiodifuzijo in radiodifuznih kanalov;
  • daje soglasje k spremembi zvrsti in bistveni spremembi prijavljene programske zasnove in okvirne programske sheme;
  • daje soglasje k nakupu ali prevzemu 10 ali več odstotkov lastninskega deleža ali upravljalskih pravic;
  • določi način zaščite otrok in mladine (50. člen);
  • ima pravico vpogleda v delniške knjige in pravico zahtevati podatke od državnih organov, pristojih za registracijo izdajateljev RTV programov;
  • obravnava pritožbe gledalcev oziroma. poslušalcev v zvezi s programom.
62. člen: dodatna prekinitev je dovoljena samo, če je trajanje filma vsaj dvajset minut daljše od dveh ali več 45-minutnih obdobij.

68. člen: RTV organizacija v Republiki Sloveniji sme izjemoma, brez prevoda v slovenski jezik:
  • oddajati dele programov lastne produkcije, ki so namenjeni tujcem v Republiki Sloveniji;
  • oddajati dele programov, ki so namenjeni jezikovnemu izobraževanju.
68a. člen: določbe o zaščiti otrok in mladine, prepovedi pornografije, oglaševanju in sponzoriranju se uporabljajo tudi za RTV programe RTV Slovenija, če poseben zakon ne določa drugače.

Kazenske določbe: poglavje bo treba dopolniti in določiti kazni za prekršek za kršitve materialnih določb. Prehodne in končne določbe: če z zakonom ni drugače določeno, opravlja naloge pristojnega organa po tem zakonu ministrstvo za kulturo.

Dodati nov 96A. člen: Z dnem, ko Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije, prenehajo veljati omejitve lastniškega ali upravljalskega deleža iz 5. odstavka 39. člena tega zakona za države članice Evropske unije.

Nov člen: RTV organizacije morajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona uskladiti obseg lastne produkcije z zakonom, najpozneje v 3 letih pa zagotoviti skupno 55% lastne domače produkcije in oddaj evropskega izvora.

Nov člen: RTV organizacije, ki oddajajo lokalne RTV programe, morajo najpozneje v 1 letu po uveljavitvi zakona uskladiti delež lokalnih vsebin z zakonom.

Delež oglasov v komercialnih TV programih mora RTV organizacija uskladiti z zakonom najpozneje v 3 mesecih po uveljavitvi zakona.

Pripombe javne RTV hiše
RTV Slovenija ni neposredno regulirana z zakonom o javnih glasilih (ampak z zakonom o RTV), vendar pa je tele pripombe:

24. člen: v šestem odstavku se za besedo kazensko doda besedilo: »in odškodninsko«.

39. člen: v prvem odstavku se za besedo zavoda črta besedilo »... ki izdaja dnevni tisk ali ustvarja, pripravlja ali oddaja RTV program...« in se ga nadomesti z besedilom »...ki je registriran za izdajo dnevnega tiska ali za opravljanje radijske ali televizijske dejavnosti...«

Drugi odstavek se črta in se nadomesti z besedilom: »Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje radijske ali televizijske dejavnosti ali izdajanja tiska, katero ustanovi študentska organizacija ali samoupravna narodna skupnost.«

45. člen: prvi odstavek se spremeni in se glasi: »Nacionalne in druge programe, ki jih ustvarja javni zavod RTV Slovenija, ureja poseben zakon.« Drugi odstavek se črta.

46. člen: besedilo tega člena naj ostane nespremenjeno.

Predlagamo, da se dodatno opredeli, kaj je nekomercialni program.

49. člen: prvi odstavek se spremeni in se glasi: »Lokalni nekomercialni RTV program se lahko oddaja za območje ene ali več lokalnih skupnosti največ do polovice ozemlja Republike Slovenije oziroma največ za 1/3 prebivalstva Republike Slovenije.«

52. člen: besedilo prve alinee tega člena se črta.

52a. člen: k predlaganemu 52a. členu se dodata nova odstavka, ki se glasita:

»Obveznosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo za RTV Slovenija.« Ter nov odstavek, ki se glasi: »Pravica uporabe radiodifuznega kanala ni prenosljiva na drugo organizacijo oziroma frekvence se ne more dati v najem drugi organizaciji.«

56. člen: doda se nov odstavek, ki se glasi: »Kabelski operater mora v skladu z zakonom omogočiti izvajalcu javnih telekomunikacijskih storitev dostop do vseh priključkov ter mu v zvezi s tem mesečno posredovati evidenco vseh priključkov.«

58. člen: besedilo tretje alinee tega člena naj ostane nespremenjeno in naj se glasi: »Spremlja skladnost lokalnih nekomercialnih in komercialnih RTV programov z zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.«

V prehodnih in končnih odločbah se doda nov člen, ki se glasi:

»RTV organizatorji morajo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi Zakona uskladiti delovanje v skladu z določilom 52a. člena.«

Generalne pripombe RTV Slovenija so:

»1. Zakon o javnih glasilih ima pomanjkljivo urejene kazenske določbe, zato predlagamo, da se za določila, ki urejajo obveznosti, določijo tudi kazenske sankcije.

2. Skozi ves tekst se vleče nova oznaka 'lokalni in komercialni RTV programi', kakor da lokalni ne bi mogli biti komercialni. To je povsem v opreki z vsemi evropskimi dokumenti, kjer se ukvarjajo zlasti z lokalnimi komercialnimi programi, ki so med najbolj donosnimi in najbolj nevarnimi, kar zadeva koncentracijo medijev. (Pravkar so v Avstriji uvedli lokalne radijske frekvence, ki so, seveda - komercialne).

Pri nas želijo nekateri lokalne medije (RTV) očitno diferencirati tako, da bi bili kar vsepovprek deležni bonusov (iz RTV naročnine plačanih uslug za RTV signale), kar je nesprejemljivo in je potrebno vztrajati na diferenciaciji tudi na lokalni ravni.«

Odziv komercialnih televizij: POP TV
Produkcija Plus, d.o.o., produkcijska hiša, ki ustvarja programa Pop TV in Gajba TV, je poslala tele pripombe in predloge:

42. člen: predlagamo črtanje drugega odstavka predloga.

43. člen: predlagamo spremembo 4. in 5. člena oziroma natančnejšo opredelitev postopka in razloge za zavrnitev soglasja.

49a. člen: 1. odstavek: predlagamo, da se beseda ›lastna‹ nadomesti z besedo ›slovenska‹, da se beseda ›polovica‹ nadomesti z besedo ›četrtina‹ ter da se za besedo ›izobraževalnih‹ doda beseda ›razvedrilnih‹.

2. odstavek: predlagamo, da se za besedo ›izobraževalnih‹ doda besedo ›razvedrilnih‹ ter da se beseda ›lastne‹ nadomesti z besedo ›slovenske‹. Prav tako naj se časovni okvir črta ali pa vsaj poveča, npr. med 12. in 23. uro.

3. odstavek: kvota naj se črta in naj bo priporočilne narave - v skladu z Direktivo EU.

4. odstavek: besedo ›lastna‹ naj nadomesti beseda ›slovenska‹. Na koncu naj se pred piko doda besedilo »... ali v državi članici EU.«

5. odstavek: beseda ›lastna‹ naj se nadomesti z besedo ›slovenska‹.

Dodaten predlog: v tekst naj se doda določba, ki bo dovoljevala skupno naročilo več RTV organizacij. Doda naj se določba, s katero bo opredeljena mreža TV postaj oziroma nacionalni programi, s tem bodo izenačene pravice in obveznosti treh de facto nacionalnih programov.

49b. člen: predlagamo črtanje omejitve 12 minut - za to ni podlage v nobenem aktu EU - in pa zvišanje kvote na 20%, kot je, npr., v Nemčiji. Prav tako je treba dodati določilo, da se sporočila glede svojega programa ne vštevajo v ta čas (direktiva EU).

52c. člen: predlagamo natančnejšo opredelitev tega člena.

52č. člen: ta člen omejuje kršitve iz prejšnjega člena na izključno kršitve glede dovoljenosti oglaševanja.

Obstoječi 61. člen: treba ga je popraviti in uskladiti z direktivo, saj je očitno napačno preveden. 20 minut se namreč nanaša na čas med posamezno oddajo, ne pa na celoten čas. Taka je namreč tudi dikcija Direktive, kot tudi praksa v drugi državah, kjer kmalu po pričetku oddaje dajo reklamni blok, čeprav je bil le-ta komaj nekaj minut pred začetkom oddaje.

Končne določbe: zaradi razlogov, pojasnjenih že v delu o evropski produkciji, je zahteva po uveljavitvi te določbe v treh letih neprimerna. Prav tako predlagamo, da se čas, v katerem je potrebno uskladiti delež oglasov (v 3 mesecih), podaljša vsaj na 1 leto - razlog so letne pogodbe z oglaševalci, ki bi jih v primeru trimesečne uskladitve lahko kršili.

Končno mnenje Pro Plusa:

»Predlagamo, da v Sloveniji sprejmemo zakon, ki bo primerljiv z zakoni modernih držav in v skladu z akti EU. Vendar pa opozarjamo, da bo to mogoče le ob sočasni spremembi Zakona o RTV Slovenija. Akti EU, ki jih Svet navaja kot osnovo za predlog, so bili sestavljeni v dejanskih razmerah in zakonodaji, ki ureja položaj nacionalne oziroma javne TV postaje v evropskih državah - t.j. absolutna ali delna prepoved in večje zahteve in omejitve glede vsebine programa.

Če bi se spremenil le Zakon o javnih glasilih, Zakon o RTV Slovenija pa bi ostal nespremenjen, bi to pomenilo propad komercialnih TV postaj v nekaj letih, tega pa si država verjetno ne želi. Če bi za komercialno TV postajo veljale enake ali strožje zahteve glede vsebine in strukture programa, medtem ko nacionalna TV že postaja podobna komercialni (zmanjševanje časa, namenjenega kulturi, izobraževanju ipd.) ob nenehnem pokrivanju njihove nekontrolirane izgube ter pobiranju nemajhne RTV naročnine, bi dejansko pomenil propad komercialnih TV postaj. Če namerava vlada predlagati spremembo Zakona o javnih glasilih, mora predlagati tudi spremembo Zakona o RTV Slovenija - drugače pač ne bo dosežen namen sprememb, ki je uskladitev in modernizacija zakona tako, da bo primerljiv z drugimi evropskimi zakoni.«

Pripombe nekomercialnih radijskih postaj
Gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije je imelo tele pripombe (odlomki):

»Ocenjujemo, da ni utemeljenih razlogov za spremembo naziva lokalni nekomercialni radijski programi in preimenovanje v lokalni, ker prav oznaka nekomercialni ločuje značaj lokalnih postaj po Sloveniji.«

»Prav tako se ne strinjamo s preohlapno trditvijo, da lokalni radijski programi težko dosegajo predpisano kvoto 40% nekomercialnih vsebin (...).«

»Izhajajoč iz priznavanja dopolnjevanja nacionalnega radijskega programa je potrebno opredeliti, da lahko radijska postaja prenaša določene informativne oddaje Radia Slovenija, in to brezplačno.

Predvsem gre za Dogodke in odmeve ob 15.00 in radijski dnevnik ob 19.00. Iz istega naslova se mora opredeliti pravica za pridobivanje dela prihodka iz RTV naročnine. (...)« »Presenečeni smo, ko v 46a. členu najdemo poglavje o ustanovitvi programskega sveta RTV organizacije, v katerega naj bi svoje predstavnike imenovala lokalna skupnost skupaj z lokalnimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. (...) Programski sveti bi pomenili ogrožanje nekomercialnosti, samostojnosti, neodvisnosti in s tem tudi objektivnosti poročanja. (...)«

»V 52. členu so našteti prosilci, ki imajo prednost pri dodelitvi prostega kanala. Prepričani smo, da bi morali med prednostne prosilce prišteti tudi nekomercialne lokalne programe, ki imajo status nacionalnega programa za zamejske Slovence (...). Tako bi morali opredeliti oziroma rangirati radijske postaje tudi glede na njihov geografski položaj - določiti njihov obmejni status.«

»Ob tako zastavljenih spremembah zakonodaje obstaja resna nevarnost, da bodo lokalne in regionalne nekomercialne radijske postaje začele programsko hirati in propadati, namen pobudnika za spremembe pa bi verjetno moral (in je morda celo želel) biti nasproten.«

Kabelski operaterji o predlaganih spremembah
Združenje kabelskih operaterjev Slovenije je na svoji seji 11. septembra 1997 sprejelo pobudo za spremembo tehle členov:

2. člen: opredelitev, da javna glasila niso programi, ki se oddajajo preko kabelsko razdelilnih omrežij z manj kot 100 priključki, povzroča velike probleme kabelskim operaterjem in omogoča nelegalno distribuiranje posameznih programov. Tehnično danes ni težko zgraditi sistema za nekaj najbolj zanimivih programov za posamezni blok ali skupino hiš. Vendar bi se to izvajalo (in tudi se) na »črno«, v nasprotju s predpisi o gradnji objektov, brez znanega lastnika upravljalca in vzdrževalca. Ker poznamo tehnologijo gradnje omrežij in distribucije programov, predlagamo, da se število priključkov zmanjša na največ 10.

53. člen: predlagamo, da se 53. člen spremeni tako, da določa obveznost prenašanja nacionalnih radijskih in televizijskih programov, ostalih nekodiranih programov pa v skladu s programsko politiko kabelskega operaterja, v okviru tehničnih možnosti in le v primeru zagotovitve sredstev za vključitev v omrežje in pokrivanje sorazmernega dela stroškov prenašanja.

In na koncu še Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo je poslalo tele pripombe k predlaganim spremembam in dopolnitvam Zakona o javnih glasilih:

29. člen: predlagamo, da se v četrtem odstavku beseda ›avtorja‹ nadomesti z besedami ›avtorjev in izvajalcev‹.

39. člen: menimo, da predlagana dopolnitev 1. odstavka tega člena zahteva predhodno definiranje pojma ›povezane osebe‹ v posebnem členu, saj se pojem pojavlja tudi v drugih členih.

42. člen: menimo, da je potrebno med osebe, katerim izdajatelj javnega glasila pošilja zahtevane podatke, uvrstiti tudi Ministrstvo za kulturo RS.

43. člen: menimo, da je potrebno v novem 4. odstavku dodati tudi potrebno soglasje Ministrstva za kulturo RS.

45. člen: novi tretji odstavek tega člena poleg nacionalnih programov RTV, ki jih ustvarja RTVS, uvaja t.i. ›in druge RTV programe‹. Določba je nejasna in zahteva, da jo predlagatelj precizira.

46. člen: v tretjem odstavku gre za zavestno zmanjšanje zahtev glede deleža informativnih, kulturno-umetniških in izobraževalnih vsebin v lokalnih radijskih programih in hkratno povečanje deleža istih vsebin pri lokalnih TV programih. Obveznost ustvarjanja lastne produkcije je v predlogu sploh črtana. Menimo, da bi bile morebitne tovrstne odločitve brez izdelave natančnih predhodnih analiz prenagljene.

49. člen: črtanje lastne produkcije lokalnih RTV organizacij je vprašljivo in zahteva dodatno utemeljitev. S črtanjem postane nesmiselna tudi vsebina tretjega odstavka, ki govori o lastni produkciji.

49a. člen: menimo, da bi bilo treba predlog dopolniti z utemeljitvijo, zakaj ravno 20% tedenskega programskega časa (kar je bistveno manj od določenega nacionalnega standarda (50%), ki velja za RTVS).

50. člen: menimo, da je treba pojem ›plačljivi programi‹ definirati posebej. 50a. člen: menimo, da bi morale RTV organizacije poročilo o izvajanju programske zasnove/sheme poslati tudi Ministrstvu za kulturo.

52. člen: v načelu se strinjamo s postavljenimi kriteriji, vendar menimo, da bi moral biti kriterij ›RTV program, v katerem je več lastne, domače (predlagamo izraz slovenske) in evropske produkcije‹ zapisan na 1. oz. vsaj na 2. mestu.

Menimo, da je treba natančno definirati pojem ›politično neodvisen RTV program‹. V predzadnjem odstavku, ki govori o mnenju, ki ga mora pridobiti SRRS pred pripravo predloga, je potrebno tudi mnenje Ministrstva za kulturo.

52a. člen: v prvem odstavku je sporna formulacija ›svet navede programske pogoje‹. Menimo, da bi lahko šlo v takšnem primeru za konkretno vmešavanje države v vsebino programov, kar se ne zdi dopustno.

52c. člen: v členu je zamegljeno vprašanje razmejitve pristojnosti med državnimi organi.

52č. člen: v 2. odstavku je kot osnova za predlog odvzema pravice uporabe radiodifuznega kanala naveden kriterij ›v primeru ponavljajočih se kršitev‹, ki je preohlapen.

57. člen: predlagamo, da bi v okviru skupine članov SRRS, ki jih predlaga Vlada RS, določili, da dva predlaga minister, pristojen za kulturo, dva pa minister, pristojen za telekomunikacije.

58. člen: menimo, da s črtanjem druge alinee nastane pravna praznina; ni več jasno, kdo nadzoruje dejavnost RTV organizacij in kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da v peti alinei SRRS predlaga odvzem v soglasju z ministrstvom za kulturo.

62. člen: predlagamo, da se v 1. odstavku izpustita besedi ›in dokumentarcev‹. Iz 2. odstavka so verjetno pomotoma izpadle kulturno-umetniške oddaje. Predlagamo, da se določi dolžina 45 minut. Predlagamo, da se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: ›Poročila in druge informativne oddaje, ki niso daljše od 30 minut, se ne smejo prekinjati z oglasi.‹ Predlagamo, da se za 2. odstavkom doda nov - tretji - odstavek, ki se glasi: ›Kulturne oddaje, razen oddaj iz 1. odstavka tega člena, izobraževalne, dokumentarne in otroške oddaje ter prenosi verskih obredov se ne smejo prekinjati z oglasi.‹

68. člen: prva alinea 2. odstavka dovoljuje razloge za predvajanje brez prevoda v slovenski jezik. Menimo, da so razlogi preohlapni, zlasti formulacija ›iz objektivnih razlogov‹.

96a. člen: v primeru uveljavitve tega člena se postavi vprašanje enakopravnosti domačih in tujih oseb.

Ministrstvo za kulturo je na koncu dodalo posebno opozorilo, v katerem pravi: »Ministrstvo je med pričujoče pripombe v tej fazi zajelo le nekatere pripombe na načelni ravni. Zavedamo se nujnosti, da se glede posameznih med njimi odpre tudi širša razprava.

Predlagamo, da se predlagatelj do njih opredeli, pri tem pa upošteva, da ministrstvo pripravlja natančnejše pripombe tudi k nekaterim členom zakona, ki se jih predlagatelj ni dotaknil.«

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in pravo

Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Brankica Petković
Človekove pravice in mediji
Andreja Tratnik
»Na tisoče Madžarov pije to sranje s ponosom, celo s predanostjo«
Zoran Medved
Prihodnost ali pogreb javne RTV?
Gregor Strojin
Javnost sodnih postopkov v zadevi Patria
Andreja Tratnik
Kdo naj presodi, ali naj se od novinarja zahteva razkritje vira?
Brankica Petković
Slaba vest evropske medijske politike
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Tanja Kerševan-Smokvina
Evropsko orodje za merjenje neodvisnosti regulatorjev
Toby Mendel
Uvrstitev Slovenije v mednarodni raziskavi o dostopu do informacij javnega značaja
Saša Banjanac Lubej
Inšpektorat za delo novinarjem odgovarja na svoji spletni strani
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Andreja Tratnik
Korak naprej pri varovanju pravice novinarjev do nerazkritja vira informacij
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Blaž Zgaga
Po stopnji svobode medijev Evropa razdeljena na dva dela
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Slovenskih medijskih 20 let: Quid pro quo
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Nina Zidar Klemenčič
Dva primera, množica stališč, problem nerešen
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Jernej Rovšek
Posledica spremenjene sestave Ustavnega sodišča?
Jure Aleksič
Mozaik neke gangrene
Andreja Tratnik
Evropsko sodišče za človekove pravice o nedopustnosti političnih pritiskov na medije
Ustavno sodišče
Del odločbe Ustavnega sodišča v primeru Prijatelj proti Mladini[1]
Ciril Ribičič, Marija Krisper Kramberger
Prijatelj proti Mladini: Zastraševalni učinek obsodbe Mladine
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Tadej Praprotnik
Nizozemska: Učinkovit sistem zaščite otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami
Sonja Merljak Zdovc
Novinarska zbornica
Tomaž Klipšteter
(Ne)občutljivost medijev za varstvo zasebnosti
Ranka Ivelja
Pasti »konkretizacije in personalizacije« incesta
Brankica Petković
Narobe
William Gore
Nesprejemljivost predlogov za vseevropski sistem urejanja medijske odgovornosti(1)
Daphne Koene
Na Nizozemskem vsak dan bolj cenimo dobro delovanje tiskovnega sveta(1)
Marko Milosavljević
Razsodba delovnega sodišča odpira možnosti za odpuščanje neposlušnih novinarjev
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec
Novinarji in korupcija
Goran Novković
Kje so meje pravice? Kje so meje molka?
Jože Vogrinc
Spremenimo informativne medije v javna glasila!(1)
Nataša Pirc Musar
Pravica vedeti – Prvi mednarodno zavezujoči akt na področju dostopa do javnih informacij na svetu
Toby Mendel
Ali sprejeta konvencija izpolnjuje pričakovanja?
Helen Darbishire
Prepoznavanje pravice
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Tanja Kerševan-Smokvina
Direktiva kot preskus za medijske politike držav članic EU
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Nika Susman
Francija: Usoda javne televizije odvisna od dobičkov komercialne tekmice
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Ian Mayes
Samoregulacija informativnih medijev: pot do novega razmerja z bralci
Ian Mayes
Dejstva v zadevi
Ian Mayes
Po navedbah vira
Slavko Vizovišek
Guardianov zgled in slovenska realnost
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Neva Nahtigal
Problemi s socialno, pravno in profesionalno varnostjo novinarjev v jugovzhodni Evropi
Iztok Jurančič
Dninarstvo na novinarskem trgu delovne sile
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Sandra Bašić-Hrvatin
Paralelni svetovi
Iztok Jurančič
Pravna zaščita kaznovanih novinarjev – Novinarji kot postranska škoda?
Jože Vogrinc
Medijska politika kot demokratura
Renata Šribar
Mobitel, WTF?
Blaž Zgaga
Pismo o cenzuri: v tujini objavljeno, doma cenzurirano
Boris Vezjak
Še vedno neutemeljen disciplinski ukrep proti novinarju
Matej Šurc
Peticija – da nam ne bo žal za to, česar nismo storili
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mateja Boldin
Vsebine za odrasle, promocija za otroke
Zoran Medved
Zakaj je zahteva po uravnoteženosti javne televizije neutemeljena?
Iztok Jurančič
Tehnologije obvladovanja slovenskih medijev v letih 2006–2007
Barbara Verdnik
Primorske novice – Plen političnih in ekonomskih interesov
Klavdija Figelj
Kje so pristali novinarji?
Predlog ureditve poklicne avtonomije v kolektivni pogodbi za poklicne novinarje
Sandra Bašić-Hrvatin
V Sloveniji brez javne razprave o novi medijski direktivi
Renata Šribar
Škodljive vsebine na mobilnih telefonih
Hans-Martin Tillack
Ali uradniki EU pretepajo pse?
Mediji za državljane – Priporočila
Jasmina Potokar Rant
Novinarske usode: Delo preko avtorskih pogodb
Sandra Bašić-Hrvatin
Po razpisu za subvencije medijem: Uravnoteženi in komunikativni
Andrew Taussig
Organizirajte Glas poslušalca in gledalca
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jasmina Potokar Rant
Avtorske pravice v pogodbah med mediji in novinarji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Saša Bojc
Napad na novinarski vir
Brankica Petković
Ministri evropskih držav o medijski politiki
Jaka Repanšek
Bo prenovljeni kolektivni pogodbi za novinarje uspelo?
Miha Trampuž
Varstvo avtorskih pravic v predlogu dopolnitev in sprememb kolektivne pogodbe
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Jernej Rovšek
Nihalo se je od svobode izražanja obrnilo v prid varstvu zasebnosti
Janez Tekavc
Odškodninska odgovornost novinarja
Jernej Rovšek
Pravica do popravka ali odgovora v medijih – Primer Vladislava Stresa
Lucija Bošnik
Poročanje medijev s sodišč
Urška Prepeluh
Procesni labirint do informacij javnega značaja
Urška Prepeluh
Dostop do javnih informacij pri organih EU
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Sandra Bašić-Hrvatin
Delo in izbrisani: kdo »zlorablja« medijski prostor?
Jaka Repanšek
Varovanje avtorskih pravic v kolektivni pogodbi: kako se miš spreminja v mačko
Jaka Repanšek
Kraja avtorskih del: avtorji lajajo, karavana gre dalje
Jaka Repanšek
Avtorske pogodbe zaposlenih v medijih
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Gojko Bervar
Velika Britanija: Prenova pritožne komisije za tisk?
Alison Harcourt
Regulacija medijskega lastništva - slepa ulica EU
Gojko Bervar
V zapor zaradi klevete?
Gojko Bervar
Mediji vzbudijo strah, politiki zahtevajo višje kazni
Rok Kajzer
Klevetanje in praksa Novinarskega častnega razsodišča
Neva Nahtigal
»Obrekovalci« pred Evropskim sodiščem
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Miro Petek
Velika Britanija: Lastništvo zagotavlja neodvisnost Guardiana
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Serge Halimi
Nova cenzura
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić
Medijska koncentracija v Sloveniji
Sonja Merljak
Interni etični kodeksi v medijih
Dušan Rebolj
Nianse nasilja: ulovimo in ubijmo Billyja Raya Cyrusa!
Milada Mirković
Sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Ali zakon o dostopu do informacij res ni pomemben za novinarje?
Saša Banjanac Lubej
Novinarji so za direktorje kakor delavci v tovarni
Sonja Merljak
Piarovci so dodatna ovira na poti do informacij
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Gal Kirn, Ana Jereb
Nato: Vidni in nevidni pritiski
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Ian Mayes
Naš cilj je biti odgovoren časopis
Gašper Lubej
Svoboda tiska ogrožena povsod po svetu
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Jaka Repanšek
Je moje res tvoje?
Neva Nahtigal
Tehnologija zahteva dodatno zaščito avtorskih pravic
Urša Chitrakar
Ko javna osebnost laže
Marko Milosavljević
Zakaj je dobro, da je ukinjena avtorizacija intervjuja
Jernej Rovšek
Je to zakonska podlaga za bolj odprto javno upravo?
Milada Mirković
Pomanjkljivosti predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Boris Vezjak
Primer Petek: simptom zloma medijske avtonomije
Brankica Petković
Kaj smejo početi novinarji?
Lucija Bošnik
Svoboda tiska v rokah policije
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Rajko Gerič
Postali smo javni uslužbenci
Tatjana Pirc
Bodimo uslužbenci javnosti
Jaka Repanšek
Konkurenčna klavzula v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Vpis v razvid medijev
Gorazd Kovačič
Pronatovski napadi na demokratični pluralizem
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Senko Pličanič
Ustavna pravica doslej neuresničena
Milada Mirković
Zakon bi moral veljati za vse državne organe
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Jaka Repanšek
Konkurenčna prepoved v novinarskem poklicu
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Aldo Milohnić
Oglaševalska pornografija na Kanalu A in POP TV
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Borut Zajc
Prikrito oglaševanje je zloraba medijev
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Rastko Močnik
Svoboda izražanja kot farsa
Darijan Košir
Delo ni zaprt medij
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Igor Ž. Žagar
Pet minut za (novinarski) suspenz
Maja Breznik
Kulturni krogi
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Marjan Moškon
Žagajo mar avtorji vejo, na kateri sedijo?
Špela Mežnar
Parodija je dopustna predelava tujega avtorskega dela
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Špela Šipek
Ko država prikriva informacije, jo lahko tožimo
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Petra Oseli
Prodajajo šampon v informativnih oddajah
Tanja Kerševan-Smokvina
Oglasi na televizijah po pravilih
Branko Čakarmiš
Samoregulativni korak slovenskih televizij
Cene Grčar
Beseda velja
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Bojan Golčar
Radio Marš naj bo!
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Simona Zatler
Brez sodne prakse, brez politične volje
Tomaž Ranc
Nadzorovani novinarji
Rainer Reichert
Nadzor zasebnih pogovorov
Boris Rašeta
Novinarjem so v Tuđmanovem obdobju redno prisluškovali
Jaka Repanšek, Simona Zatler
Intervjuvanec lahko preverja le natančnost
Boris Čibej
Želja po umiku ostrih izjav
Lidija Koman Perenič
Odškodninske tožbe naraščajo
Renata Šribar
Oglaševanje »vročih linij«
Igor Mekina
Daleč od brezhibnosti
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Matjaž Gerl
Za pravice gledalca
Tanja Kerševan-Smokvina
Kako prehiteti daljinca
Alexander Scheuer
Televizija čez državne meje
Simona Zatler
Pravica medijev in javnosti
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Nadire Mater
Srečna sem, da sem obtožena
Rajko Muršič
Ženska in mati, Cerkev in podgana
Za svobodo umetniškega izražanja in proti represiji
Milka Pance
Konkurenčna prepoved in svoboda dela
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Milada Mirković
(Ne)dostopnost javnih informacij
Stojan Zdolšek
Brez vrtoglavih odškodnin
Barbara Kelbl
Država proti novinarju
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
28.01.1999
Alexandre Lévy
Novinarji brez meja
18.12.1998
Vesna Alaburić, Stojan Zdolšek
Pod udarom zakona
23.06.1998
Andras Sajo, Sandra Bašić-Hrvatin
Sedma sila na povodcu
18.02.1998
Jochen Frowein, Igor Mekina
Kako prerezati globoko grlo?
Omizja
29.03.2011
Sandor Orban, Attila Mong, Sandra Bašić Hrvatin, Grega Repovž, Marko Milosavljević, Vojko Stopar, Zdenko Duka, Gordana Vilović
Pasti medijske regulacije in očitki o političnem obvladovanja medijev – Madžarska, Slovenija, Hrvaška, podobnosti in razlike
22.04.2008
Zdenka Čebašek Travnik, Uroš Slak, Alma M. Sedlar, Elizabeta Zorman, Zoran Pavlovič, Liana Kalčina, Brankica Petković, Kristina Plavšak Krajnc
Omizje: Poročanje medijev o otrocih
29.09.2007
Snježana Milivojević, Snežana Trpevska, Sandra Bašić-Hrvatin, Vildana Selimbegović, Milka Tadić, Brankica Petković, Drago Hedl, Željko Bodrožić, Peter Preston, Jani Sever, Aleksandar Damovski, Stjepan Malović, Vanja Sutlić, Mehmed Agović, Dragoljub Vuković, Dubravka Valić Nedeljković, Mirko Štular, Saša Banjanac Lubej
Omizje: Oblike politične instrumentalizacije in klientelizma v medijih v državah jugovzhodne Evrope – primer držav nekdanje Jugoslavije
03.04.2007
Venčeslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov, Simona Rakuša
Omizje: Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji
25.11.2002
Aidan White, Ian Mayes, Grega Repovž, Peter Jančič, Gojko Bervar
Samoregulacija in odgovornost medijev
27.02.2002
Aljoša Pečan Gruden, Senko Pličanič, Alja Brglez, Marjan Antončič, Špela Šipek
Dostop do informacij javnega značaja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?
zakon o medijih
Medijska preža
Sandra Bašić-Hrvatin
Slovenija: En korak naprej, dva nazaj*
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Paolo Mancini
Reforme medijev ne nastanejo v praznem prostoru*
Guillermo Mastrini
Napredne vlade in mediji v Južni Ameriki*
Rodrigo Gómez García
Reforme medijev v Latinski Ameriki: med dekomodifikacijo in marketizacijo javnih komunikacijskih politik*
Larbi Chouikha
Mediji v ogledalu »tunizijske pomladi«: reforme, ki jih je težko izpeljati*
Justin Schlosberg
Reforma lastništva medijev v Veliki Britaniji: kako naprej?*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Gorazd Kovačič
Kaj so mediji za Janšo in Pahorja?
Andrej Pavlišič
Mediji ne delujejo v praznem prostoru
Domen Savič
Zapiranje pašnika: spletna cenzura doma in po svetu
Tomaž Gregorc
Onemogočanje avtonomnih digitalnih praks – »trda plat« zgodbe
Renata Šribar
Regulacija avdiovizualnih medijev: kompleksnost in izmuzljivost potencialno spornih vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako je privatizacija medijev omogočila privatizacijo politike
Brankica Petković
Konferenca Evropske komisije o svobodi medijev v državah Zahodnega Balkana in Turčiji
Gorazd Kovačič
Polom reforme medijske zakonodaje
Judit Bayer
Madžarska medijska reforma – diktat politične večine
Lenart J. Kučić
Jezdeci medijske apokalipse
Jernej Rovšek
Čas za soglasje o samoregulacijski obliki medijske industrije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kriza časopisne industrije je posledica napačnih odločitev lastnikov
Lana Zdravković
Sprejemanje medijske zakonodaje: In temu pravite javna razprava?
Rina Klinar
Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke?
Jasna Babić
Osnutek zakona o medijih: Bluz slovenskih glasbenikov
Renata Šribar
Zaščita otrok pred spornimi vsebinami v osnutku zakona o medijih: nadaljevanje regulacijske stihije
Gojko Bervar
Nova oblast in mediji – Kaj se je spremenilo?
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Sandra Bašić-Hrvatin
Vztrajati pri vsebini in načinu sprejemanja medijskih zakonov
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Iztok Jurančič
Kanarčki v rudniku demokracije
Zoran Medved
Novi zakon o RTV Slovenija: Potrebujemo popolnoma nov koncept
Peter Lah
Pluralizem medijev: predmet arbitrarnih ocen ali empiričnih meritev?
Simona Zatler
Ali je učinkovita regulacija sploh možna?
Renata Šribar
Protiregulacijski kompleks bo med pripravo novele zakona o medijih gotovo še živ
Marko Milosavljević
Napake, iz katerih bi se (že) morali kaj naučiti
Renata Šribar
Ko mediji premikajo meje v prid pornokapitala
Mateja Boldin
Sistem koregulacije na preizkušnji
Renata Šribar
Različno branje zakona izgovor za neukrepanje
Renata Šribar
Kdo je pristojen za ukrepanje, če oglaševanje vsiljuje porno seksualnost otrokom?
Miran Lesjak
Človekove pravice zatirane države in nemočnih gospodarskih družb
Cene Grčar
Hudobni mediji in uboga država: ali lahko državni organi zahtevajo objavo popravka?
Janez Markeš
Zakon, ki popravlja mnenja
Jernej Rovšek
Od pravice do popravka do medijskega sveta
Barbara Verdnik
»Tožena stranka redno objavlja članke ...«
Sandra Bašić-Hrvatin
Kakšen javni medij potrebujejo državljanke in državljani Slovenije?
Sandra Bašić-Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc, Blaž Zgaga, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije
Za prenovo medijske politike
Jernej Rovšek
Pot do zaupanja vrednega regulatorja medijev
Jernej Rovšek, Brankica Petković
Ali je v primeru Stres proti POP TV medijski inšpektor prevzel vlogo sodišča?
Ivan Pal
Več prijav inšpektorju za medije
Sandra Bašić-Hrvatin
Politika razvoja radia in televizije v Sloveniji – Tiranija status quo
Brankica Petković
Njihova svoboda, naša pravica
Mediji za državljane – Priporočila
Brankica Petković, Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin
Sporna določila o financiranju programskih vsebin
Predlog amandmajev Mirovnega inštituta na člene o proračunskih sredstvih za medije
Predlog Mirovnega inštituta za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Renata Šribar
Zaščita otrok in mladoletnikov v noveli zakona o medijih
Renata Šribar
Predlog Renate Šribar in koordinacije nevladnih organizacij za spremembo člena o zaščiti otrok in mladoletnikov
Jurij Žurej
Reguliranje medijskih vsebin za odrasle
Jernej Rovšek
Kaj je na medijskem področju mogoče urejati z zakonom?
Marta Gregorčič
Novi zakon o medijih: žrtve o žrtvah
Sandra Bašić-Hrvatin
Ali snovalci medijske politike razlikujejo pluralnost, različnost in raznolikost medijev?
Boris Vezjak
Dedemokratizacija Slovenije pod krinko demokratizacije RTV Slovenija
Neva Nahtigal
Kdaj oddaje za Rome na RTV Slovenija?
Maja Bogataj Jančič, Maja Lubarda
Licence Creative Commons tudi v Sloveniji
Jernej Rovšek, Sandra Bašić-Hrvatin, Brankica Petković
Kakšen sklad za medije?
Špela Stare
O subvencijah za medije naj ne odloča komisija
Gorazd Perenič
Na poti od odprtega k preglednemu javnemu sektorju
Nataša Pirc Musar
Zakonske novosti in dostop do informacij za novinarje
Pavel Gantar
Lahkotnost sprememb v dostopu do informacij javnega značaja
Jernej Rovšek
Neskladje glede zakona o dostopu do informacij javnega značaja
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Aljaž Marn
Kronologija sprejemanja evropske direktive o hrambi telekomunikacijskih podatkov
Aljaž Marn
Iniciativa "Hramba prometnih podatkov ni rešitev!"
Marko Milosavljević
Novinar Zmago Jelinčič – Plemeniti
Sandra Bašić-Hrvatin
Delničarji pomembnejši od bralcev
Brankica Petković
Dodatna politizacija in državni nadzor nad RTV Slovenija
Gojko Bervar
Kdaj omdusman na javni radioteleviziji?
Brankica Petković
Nova vlada – nova medijska politika
Jaka Repanšek
Pravni okvir avdiovizualne industrije v EU
Renata Šribar
Ta lahki predmet manipulacije: oblast in regulacija pornografije
Melita Zajc
Mediji in avdiovizualna politika v strateških dokumentih ministrstva za kulturo
Rina Klinar
Medijska raznolikost v nacionalnem programu za kulturo 2004-2007
Brankica Petković
Razpršenost lastništva in raznolikost vsebin
Sandra Bašić-Hrvatin
Zakon o RTVS za 20. ali 21. stoletje?
Karol Jakubowicz
Zavrnite predloge o politični delitvi javne radiotelevizije!
Sandra Bašić-Hrvatin
Nato: Civilna družba proti državi
Judit Bayer
Madžarska: Položaj medijev po volitvah 2002
Suzana Žilič-Fišer
Velika Britanija
Polemike o novi medijski zakonodaji
Simona Zatler
Vsak je lahko novinar
Saša Banjanac Lubej
Medijski inšpektor - one man band
Karina Cunder
Delo po novem restriktivno pri oglaševanju vročih linij
Nika Deu
Spoštujemo zakonodajo
Simona Zatler
Kako zagotoviti dostop do medijev
Simona Zatler, Sandra Bašić-Hrvatin
Programski deleži po novi medijski zakonodaji
Brane Maselj
Pooblastila državi, omejitve medijem
Boris Bergant
Izrazito politični zakon
Rina Klinar, Irma Benko
Več vprašanj kot odgovorov
Aleš Gaube
Dopolnila za lažji spanec
Sandra Bašić-Hrvatin
Past prekomerne regulacije
Matjaž Jarc
Paranoja o državnem nadzoru nad mediji
Peter Jančič
Ozka zakonska ureditev dostopa do informacij
Rina Klinar
Naj lokalni radio ugasne?
Marjan Moškon
Zatreti lokalne programe je lahko
Dejan Jelovac
To bo konec Radia Študent
Druga in tretja obravnava zakona o medijih
Aleš Gaube
Umakniti slab predlog zakona o medijih
Matevž Krivic
Lastniški poseg v uredniško politiko?
Simona Zatler
Uredniška neodvisnost in ugovor vesti
Aleš Gaube
Novinarski ceh na preži
Gojko Bervar
Novinarska zaščita ali jarem
Marjan Moškon
Onemogočiti lokalne televizije?
Gojko Bervar
Izgubljena bitka za soglasje
Matjaž Jarc
Zlati rez
Borut Mehle
Poti slovenske medijske zakonodaje
Zoran Medved
Vrnitev k abecedi
Na začetku je bil Zakon
Edicija MediaWatch
Jernej Rovšek
Zasebno in javno v medijih
Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Brankica Petković
Medijsko lastništvo
Sandra Bašić-Hrvatin, Marko Milosavljević
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
Matevž Krivic, Simona Zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
Novinarski večeri
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
Omizja
24.09.2001
Božidar Zorko, Irma Benko, Marjan Moškon, Bojan Veselinovič, Bojan Petan, Goran Novkovič, Marko Milosavljević
Država in mediji v Sloveniji
15.02.2001
Božidar Zorko, Rudolf Moge, Sandra Bašić-Hrvatin, Matevž Krivic, Janez Čadež, Gojko Bervar, Cene Grčar, Rosvita Pesek, Peter Jančič
Zakon o medijih v slepi ulici - Kakšen izhod obeta nov predlog, pripravljen v novi vladi?