Medijska preža št. 2, pomlad 1998

Predstavniki regulatornih teles avdiovizualnih medijev pogosto ugotavljajo, da jim sedanje okoliščine (način financiranja, način imenovanja v svete ali komisije, pooblastila) ne dajejo dovolj zavetja za resnično neodvisno delovanje, ki bi ga vodil predvsem interes javnosti. Predstavnik kanadskega nadzornega telesa je tako ob neki priložnosti izjavil, da probleme, s katerim se ukvarja regulatorno telo, razume samo bog ali drugo regulatorno telo.

Zato so se v Evropi v zadnjih letih pojavile številne iniciative za mednarodno povezovanje in uvajanje podobnih radiodifuznih standardov v raznih državah. Tako je nastala EPRA (European Platform of Regulatory Authorities), ki se sestaja dvakrat na leto in pomaga predvsem pri reševanju mednarodnih konvencij ipd. Za področje avdiovizije posebno pomemben dogodek pa je bila varšavska konferenca z naslovom »Vloga avdivizuelnega sektorja pri razvoju civilne družbe«, ki jo je marca letos organiziral poljski svet za radio in televizijo skupaj z Evropsko komisijo. Na konferenci so sodelovali visoki predstavniki regulatornih teles iz večine evropskih držav in predstavniki Generalnega direktorata x, ki je pri Evropski komisiji pristojen za področje avdiovizije.

Varšavska konferenca je opozorila na potrebo po vračanju k osnovnim načelom pluralne družbe in vloge medijev pri njenem razvoju. Avdiovizualne medije je konferenca izpostavila kot ključne v procesu razvoja civilne družbe in ugotovila, da je ta proces predvsem v srednjeevropskih in zahodnoevropskih državah v krizi. V teh državah je namreč politika zavzela večino področij v družbi, ki bi jih morala obladovati predvsem civilna družba. Konferenca je zato v skupni izjavi formulirala potrebo po uvajanju minimalnih skupnih standardov na področju radiodifuzije in pozvala države, naj kot zbir takih standardov priznajo direktivo eu Televizija brez meja in naj pri uvajanju in izvajanju nacionalnih politik tesneje sodelujejo med seboj, eu pa naj zagotovi strokovno pomoč pri izobraževanju tako medijskih kadrov kot uslužbencev regulatornih teles iz držav srednje in vzhodne Evrope.

Konferenca je ugotovila, da je sedanje stanje daleč od dobrega, in poudarila skupen interes, da je stvari treba spremeniti. Tudi v srednji in vzhodni Evropi se je potrdilo, kar nekateri komunikologi zatrjujejo že desetletja - da prepuščanje trga avdiovizualnih medijev podjetniški iniciativi na trgu, nikakor ne zagotavlja pluralnosti medijskih vsebin in zastopanosti interesov vseh družbenih skupin.

Kljub slabemu prizvoku in slabim izkušnjam iz preteklih obdobij so močna regulacija avdiovizualnih medijev, večja neodvisnost regulatornih teles in predvsem konsisitentna nacionalna medijska politika najbrž prava pot za ohranjanje delovanja in ne denarja ali politie. Britanski primer že potrjuje tak prijem.