Media Watch

V ospredju naše analize je javni zavod RTV Slovenija: njegovo prakso in ključne probleme (financiranje, nadzor in odnos do javnosti) smo primerjali s prakso javnih medijev drugod po svetu. Ugotovili smo, da je RTV Slovenija v krizi, odpravljanje krize pa je povezano z iskanjem odgovora na vprašanje, kakšna sta danes vloga in pomen javnega servisa. Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Politična in ekonomska neodvisnost, zagotovljena finančna sredstva za sporočanje vseh programskih vsebin v interesu javnosti in javni nadzor so pogoji za delovanje javnega medija. Naša analiza se je zato osredotočila na tri temeljna vprašanja: kako je zagotovljen vpliv javnosti v nadzornih telesih RTV Slovenija in drugih javnih servisov, kako so zagotovljena finančna sredstva za delovanje in kakšne programske vsebine ponuja javni servis. Analizo delovanja javnega zavoda RTV Slovenija smo umestili v kontekst spreminjanja državnih medijev v javne v nekdanjih socialističnih državah in v primerjavo s konkretnimi praksami delovanja javnih servisov v nekaterih zahodnih državah, kjer javni mediji že dolgo delujejo. Javni rtv servis najkrajše opredelimo kot servis, ki zagotavlja dostop javnosti do množičnih komunikacijskih kanalov, služi javnemu interesu in oblikuje, odpira in vzdržuje prostor javne razprave. Javnost financira javni servis, ga nadzoruje (zastopana je v nadzornih organih), javni servis pa zagotavlja programske vsebine javnega interesa. Zadovoljevanje javnega interesa je ključni element legitimiranja za delovanje javnih rtv servisov. Namesto državi ali oglaševalcem mora biti javni medij odgovoren občinstvu tj. javnosti. Javni mediji v nekdanjih socialističnih državah so v krizi, in ta kriza ima tako sistemske kakor stukturne vzorke. Napačno je prepričanje, da krizo sistematsko proizvaja le neurejena zakonodaja na tem področju. Tudi če bi v teh državah sprejeli idealen zakon, to ne bi nujno pomenilo, da bi dobili idealen javni medij. Zakon lahko definira razmere za delovanje javnega medija, ne pa njegove konkretne prakse. V študiji ugotavljamo, kateri so bili ključni problemi pri preoblikovanju državnega rtv sistema v javni sistem v Sloveniji. Pri analizi javnega nadzora smo sestavo in delovanje sveta RTV Slovenija primerjali z drugimi javnimi servisi v tujini ter se osredotočili na nekatere primere odločanja sveta RTV Slovenija. Ugotovili smo, da je svet RTV Slovenija, ki naj bi zastopal interese celotne javnosti, pogosto odločal v lastnem interesu. Analizirali smo financiranje RTV Slovenija in ugotovili, da je javni sevis zaradi izgub, ki so se kopičile zadnjih nekaj let, in slabega poslovnega vodenja v globoki finančni krizi, financiranje pa je premalo transparentno. Po načelih evropske avdiovizualne politike mora biti vedno jasno, iz katerega vira se kakšna storitev javnega rtv servisa financira, javna sredstva morajo ostati primarni vir financiranja, oglaševanje pa sme biti le dopolnilo, javna sredstva in sredstva iz komercialnih virov, namenjena financiranju javnih storitev, morajo biti vodena ločeno. Zato bo ena od ključnih nalog novega zakona o RTV Slovenija urediti transparentnost financiranja programov RTV Slovenija. Ugotovili smo tudi, da javni zavod RTV Slovenija v obdobju preobrazbe iz državnega v javni rtv servis ni bil zmožen razviti modernega managementa, ki bi strokovno poslovno vodil tako zahtevno in veliko organizacijo. Finančno krizo in krizo poslovodnih funkcij pa spremljata še kriza identitete (izguba občinstva, komercializacija programov) in kriza razumevanja temeljnega pomena javnega servisa. V poglavju o občinstvu javnih medijev in gledanosti javnih televizij ugotavljamo, da ni dvomljiva upravičenost zbiranja javnih srestev za ustvarjanje programov javnega rtv servisa v Sloveniji. Poleg gledanosti ali poslušanosti posameznih oddaj je pomemben tudi vpliv, ki ga te imajo na gledalce oz. na javno življenje. Za odpravljanje krize javnega zavoda RTV Slovenija je potrebno, da nekaj elementov krize odpravi država, nekaj elementov lahko odpravi javni zavod sam, nekaj pa javnost. V kratkem bodo začeli pripravljati novi zakon o rtv Slovenija, pred sprejetjem pa mora država na podlagi široke javne razprave jasno povedati, ali podpira delovanje javnih medijev, in potem tudi vzpostaviti vse potrebne mehanizme, ki bodo javnemu rtv servisu omogočali nemoteno delovanje. V novem zakonu je treba urediti transparentnost delovanja in financ javnega zavoda, iz sveta RTV Slovenija kot najvišjega organa javnega nadzora je treba izključiti politične interese, za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu morajo biti zagotovljena zadostna sredstva, javnost mora imeti možnost vplivanja na programske vsebine in ustanovljeno mora biti telo, ki bo zagotavljalo, da se pritožbe občinstva obravnavajo in upoštevajo. Javni zavod mora zagotoviti čim boljše razmere za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev programov in podpirati njihovo dodatno izobraževanje. In navsezadnje mora imeti javni zavod RTV Slovenija sposobno in odgovorno vodstvo, ki bo skrbelo za racionalno in pregledno upravljanje pridobljenih finančnih sredstev.