Izbrisani, ubrisani, cigani in drugi »moteči« Še veliko bi bilo mogoče povedati o drugih državljanskih pravicah, ki jih poskuša urediti ta zakon. O pregrešnih istospolnih zvezah je bilo prelitega že veliko črnila. Če so res bolniki, kakor trdijo nekateri, bi se nam morali vsaj smiliti. No, na Kitajskem jih bodo menda prijateljsko zdravili. Mi pa kar lop po njih! Marsikaterim predstavnikom ljudstva so ob tem zelo všeč nekatere znane metode iz zgodovine. O, Hitler je že znal z njimi, v koncentracijska taborišča jih je poslal, pa niso uprizarjali nobenih parad. Pri nas pa ti grešniki zahtevajo še neke pravice! Morda bi se tudi pri nas našlo kakšno »zatočišče« zanje. Demokracija za izbrisane in ubrisane, cigane in še druge »moteče« sicer ni predmet tega zakona, a si bomo že omislili kak nov zakon in jih ukrotili. Za cigane je pred nekaj časa celo neki doktor znanosti predlagal getoizacijo.
(Delo, 11. oktober 2011, stran 5, Vsi enaki, vsi drugačni)

Razprava o človekovih pravicah ne vzpostavlja temeljev demokratične ureditve Kvazilevičarji, katerih predstavniki so v zadnjih dvajsetih letih tej družbi tudi vladali, so bili sposobni razpravljati kvečjemu o človekovih pravicah (Romov in izbrisanih) ter o ločitvi države in cerkve. To so sicer hvalevredne teme, nikakor pa razprava o njih ni prispevala k temu, da bi bili v Sloveniji vzpostavljeni temelji demokratične ureditve.
(Pogledi, 26. oktober 2011, Proti antiglobalizmu)

Lepota in modre oči mu ne bodo več pomagale Ko je treba dokazovati nedolžnost, se nekdanji avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser rad obleče v modro in tudi na ponedeljkovem procesu, na katerem je svojega nekdanjega sodelavca Michaela Ramprechta ter tednik Profil obtožil obrekovanja v zvezi s prodajo državnih stanovanj iz leta 2004, je s kravato z modrimi odtenki poudarjal barvo svojih tako občudovanih modrih oči. Odkar Grasserja zaradi iste zadeve preiskuje državno tožilstvo, mu morda ne bo več pomagala niti domnevna lepota.
(Delo, 13. september 2011, stran 28, Avstrijske afere v času kanclerja Schüssla in finančnega ministra Grasserja; Domnevne nedolžnosti? Hahaha!)

Moški odgovarjajo s pestmi, če je treba Drži tudi, da moški načeloma zavzemajo večji osebni prostor kakor ženske. Strokovnjaki se še niso zedinili, zakaj je tako. Morda, ker so moški v povprečju pač višje na družbeni lestvici kakor ženske, morda ker so po naravi to, če kdo krši njihov osebni prostor, odzovejo bolj nasilno, odločno, tudi s pestmi, če je treba, ženske pa na vdor prej opozorijo z besedami in s prošnjo 'Umakni se' kot pa s telesnim obračunavanjem.
(Slovenske novice, 26. oktober 2011, stran 11, Osebni prostor: Kako blizu komu pustimo)

Eden koplje jamo, trije pa gledajo Atene se še vedno dušijo v pločevini, trgovine pa so ob sobotah, ponedeljkih in sredah še vedno odprte le do 14.30, ker se pač v Grčiji bolj malo dela. Še vedno eden koplje jamo, trije pa gledajo, policisti se pod košatimi platanami skrivajo pod soncem, če pa ne, pa protestirajo pred parlamentom, ker jim skušajo odvzeti kakšen privilegij. Grški finančni minister pa o vsemu temu, v eni izmed svojih zadnjih izjav, v kateri naslavlja grško in evropsko javnost, zapiše, da Grčija že ne bo grešni kozel krize v evroobmočju in da jo, navajam, »izsiljujejo in ponižujejo«. Kdo bi ta narobe svet bolje pojasnil kot nekdo, ki je tam že več kot štirideset let. Že na prvi pogled se vidi, da bolj sodi v kakšno severnejšo evropsko prestolnico – Pariz, Berlin, Dunaj ali Ljubljano – kot pa v Atene. Olga Cigaridu Omerza je Slovenka, ki jo je ljubezen odnesla v zibelko zahodne civilizacije, in ima zelo enostaven odgovor na to sliko …
(RTV Slovenija, oddaja Pogledi Slovenije, 29. september 2011)

Rdeči radikali strašijo po Sloveniji  Po Sloveniji očitno hodi pošast neokomunizma, če nekoliko parafraziramo prvi stavek Marxovega Komunističnega manifesta. Kot je objavil spletni portal politikis.si, so se v nekaterih poštnih nabiralnikih znašli letaki do zdaj neznane organizacije Rdeči radikali, ki obuja že preživete komunistične ideje, hkrati pa napada »klerofašizem«. /…/ Samo upamo lahko, da gre le za kakšno pivsko druščino in ne za organizacijo, ki bi lahko po zgledu italijanskih Rdečih brigad izvajala teroristična dejanja. /…/ Zgledi »botrov« iz borčevske zveze očitno vlečejo, organizacije, ki glasno obsojajo sovražni govor, pa molčijo.
(Demokracija, 19. maj 2011, stran 7, Pohod Rdečih radikalov)

Ljubezen brez meja vodi v prepad Novinarka: »Populacija gejev se torej, gledano na splošno, vede najbolj neodgovorno. Kje so glavni razlogi?«
Doc. primarij dr. Ludvik Vidmar: »Glavni vzroki za povečanje števila okuženih s HIV prav med populacijo gejev so neustrezno zaščiteni spolni odnosi in zmanjšan strah pred boleznijo aids, ker imamo zdaj na voljo uspešno zdravljenje, kar pa ne pomeni, da lahko bolnika tudi dokončno ozdravimo. Pomembna je zlasti promiskuiteta, torej pogosto menjavanje partnerjev, ki je v tej rizični populaciji precej pogosta. To dokazuje tudi dejstvo, da pri osebah iz te skupine, ki jih že zdravimo, opažamo izredno povečevanje sifilisa. Zvestoba večinoma ni več vrednota. Okužene osebe sicer sam virus HIV težko širijo, če so na terapiji, ni pa nemogoče. Nekaj odstotkov možnosti za prenos na drugo osebo še vedno obstaja.«
[…]
Novinarka: »Kako jo zajeziti? Nemogoče?« [Epidemijo virusa HIV v zadnjih letih, o. p.]
Doc. primarij dr. Ludvik Vidmar: »Najteže je spremeniti vedenje ljudi, njihove navade, tudi spolne. Promiskuiteta, svobodni seks, je postala del mode, življenjskega stila. Moj osebni vtis je, da je gejev več kot nekoč, morda pa se motim in gre preprosto za posledico tega, da so veliko bolj sproščeni. Še odločneje so stopili v javnost in ne skrivajo več svoje nagnjenosti. Družba jih večinoma ne stigmatizira, ne obsoja več. Biti gej danes pravzaprav ni nič več posebnega. Včasih, v prvem obdobju epidemije aidsa oziroma epidemije HIV, smo o kom vsi vedeli, da je gej, pa je to striktno zanikal. Zdaj pa pogosto pride moški v našo ambulanto, vprašam ga o razlogu testiranja in prvi odgovor je: 'Sem gej'.«
Novinarka: »Ali lahko navzven prepoznamo nekoga, ki je že vrsto let okužen z virusom HIV in navidezno živi povsem običajno življenje?«   
[…]
Novinarka: »Homoseksualna ljubezen brez meja lahko vodi v prepad.«
(Ona, 16. avgust 2011, Rast okuženih s HIV v Sloveniji. Stanje je alarmantno.)

Magnifico je … »Magnifico je peder, Magnifico je čefur. Moralen človek s po svoje postavljenimi normami. Ljubitelj nogometa, saj je vendar Balkanec …«
(Slovenske novice, 8. oktober 2011, naslov in začetek članka)

Vse v enem naslovu Pedri, grožnje in matriarhat
(Reporter, 3. oktober 2011, naslov članka)

Še ena o paradi Parada združila »balkance«
(Žurnal24.si – spletna izdaja, 12. junij 2011, naslov članka)

Gospodinje – teroristke Vsaka gospodinja je lahko teroristka
(Jana, 16. avgust 2011, stran 24, naslov članka)

Črnci in črnke v Trstu Če greste kdaj v Trst in vsega časa ne zapravite po trgovinah, ste gotovo opazili številne mlade črnce, ki podnevi tavajo po ulicah in prodajajo bižuterijo, seveda pa tudi beračijo, ter številne mlade črnke, ki ponoči postopajo po Terezijanski četrti in iščejo seksa željne stranke.
(Jana, 2. avgust 2011, stran 13, Kako si kaj, sosed?)

Normalni in zdravi VS. tisti drugi Zdrave družine in pretepeni pedri. Vidne so posledice boja normalnih in zdravih proti istospolnim. /…/ Normalni in zdravi so vse bolj nestrpni do tistih drugih. /…/
(Mladina, 17. junij 2011, stran 6, naslov in začetek članka)

Nekatere socialne delavce je treba odpustiti Prepričani smo, da na centrih za socialno delo delajo večinoma dobri socialni in drugi strokovni delavci. Takih je vsaj 95 odstotkov. So pa tudi taki, ki jim je stroka, sploh pa srčnost popolnoma tuja. Kadar delajo nemarno in nestrokovno, bi jih morala socialna inšpekcija opozoriti, jih pozvati k pridobivanju dodatnega znanja ali pa jih za zmeraj odstraniti oziroma odpustiti.
(Naša žena, maj 2011, stran 16, (Ne)moč socialnega dela)

Geji so turistična atrakcija Najbolj gejevsko mesto na svetu, šaljivo imenovano tudi dežela homoseksualcev, slovi ne le po vsakoletni gej paradi, ampak tudi prav posebnih gej sejmih. Najbolj znan je Folsom ulični sejem, ki vsako leto privabi več kot 400.000 »freakov« z vseh koncev sveta. /…/ San Francisco je prav posebno mesto. Mesto, kjer so geji na nek način prav posebna turistična atrakcija.
(7 dni, 10. avgust 2011, stran 28 in 29, Vse prej kot le še en gejevski sejem)

Koruzniki Parlamentarna razprava o novem družinskem zakoniku je prejšnji teden dosegla dno. Najprej so poslanci /…/ za družinske člane razglasili pse, nazadnje pa je opozicija /…/ izglasovala obvezno registracijo zunajzakonske skupnosti. »Koruzniki« brez evidence ali brez otrok bi ostali brez pravic, ki jih uživajo zakonske zveze. Seveda če bodo predlagani družinski zakonik v dani obliki poslanci potrdili tudi v tretjem branju. /…/ V sodobnem svetu je veliko ljudi, ki za svojo zvezo nočejo imeti državnega blagoslova in se ne marajo poročiti. /…/ Zato je to dopolnilo »strel v koleno«. Podobno so se ustrelili že v primeru premalo premišljenega arhivskega napada na predsednika države, ker niso dovolj natančno preverili izvora nekaterih dokumentov. Pri družinskem zakoniku so premalo premislili o posledicah, ki bi jih tak predlog prinesel za državljane, ki živijo na »koruzi«. /…/ Možno je, da v največji opozicijski stranki želijo zgolj doseči, da bi družinski zakonik pogorel oziroma da bi ga sprejeli v naslednjem mandatu, ko bodo verjetno sami na oblasti. Toda z omenjenim zakonskim dopolnilom se oddaljujejo od tega cilja. Dajejo priložnost vladajočim strankam, ki iščejo »tržne niše« za svoje politično preživetje. Potem ko se je izkazalo, da nas ne znajo spraviti iz gospodarske krize, zagotoviti novih delovnih mest in povečati blaginjo državljanov, ko razpada še vladna koalicija, so slabo premišljene poteze opozicije njihova rešilna bilka.
(Reporter, 23. maj 2011, stran 24, Življenje na prazni slami)

Histerični potrebuje zdravniško pomoč Golobiča in Žižka ne druži samo zasebno in politično prijateljstvo, ampak tudi njun totalitarni pogled na svet. Oba slovita kot velika sovražnika političnega pluralizma, parlamentarne demokracije, zato ne prenašata drugače mislečih, sploh pa ne kritik na svoj račun. Pri Žižku lahko te povzročijo celo hudo histerijo, da potem potrebuje nujno zdravniško pomoč.
(Reporter, 18. julij 2011, stran 3, Od Kinodvora do Titove ceste)

Medijski zakon – medijski fašizem Predlagani medijski zakon je bil sramota za slovensko vlado. Če ga parlament ne bi zavrnil, bi se Slovenija lahko znašla na sramotilnem stebru evropskega parlamenta, ki je že razpravljal o podobnem madžarskem zakonu. Ljudstvo bi ga na referendumu zagotovo zavrnilo. Vsaj tokrat je zmagal razum. Slovenija si ne zasluži oranžnega medijskega fašizma!
(Reporter, 18. julij 2011, stran 40, Konec oranžne orbanizacije)

Pedofilično zaljubljeni jo je dal pripeljati na Brione Od tod dalje ni najbolj jasno, kaj je bilo med njo in Josipom Brozom, ker obstajajo različne verzije – najhujša pravi, da sta končala celo v postelji. Bolj realistične pripovedujejo, da se je sicer znani komunistični kurbir, kot so Titu v zakulisju radi rekli – v nedolžno Manco malo pedofilično zaljubil (kar ne bi bilo prvikrat) in si je njen film ogledal kar sedemkrat. Potem si jo je dal pripeljati na Brione, in kar je res, je res – pokazal ji je svojo spalnico. Od tod naprej zgodovina molči.
(Reporter, 29. avgust 2011, stran 42, Ženska, ki je videla Titovo spalnico)

Črni Peter Da postaja Piran oz. istoimenska občina, ki velja za enega od slovenskih turističnih biserov, vse bolj razmetan Avgijev hlev, dokazuje tudi zadnje dogajanje v piranski mestni hiši. /…/ Zdaj pa je očitno spremenil mnenje, saj je postal zelo kritičen do župana, ki se ga hočejo znebiti kot »črnega Petra« pri kartah.
(Demokracija, 29. september 2011, stran 5, »Črni Peter« iz Pirana)

Preveč javnih uslužbencev A tudi za to je rešitev. Ob vsako davčno blagajno bi bilo treba postaviti čuječega dežurnega javnega uslužbenca. Novih 100.000 na 160.000 podlage.
(Jana, 13. september 2011, stran 23, Na 160.000 podlage)