N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
uvodnik
mediji in demokracija
radikalni mediji
mediji in politika
izobraževanje novinarjev
politična satira v medijih
evropska medijska politika
20 let medijske tranzicije
splet
mediji in pravo
dostop do informacij javnega značaja
rtv slovenija
regija
diskurz o balkanu
iz zgodovine medijev
razprave o politiki
recenzije in prikazi
zasebno o javnem
ekskrementi
fotografija
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Ekskrementi
Drobni medijski iztrebki

Izbrisani, ubrisani, cigani in drugi »moteči« Še veliko bi bilo mogoče povedati o drugih državljanskih pravicah, ki jih poskuša urediti ta zakon. O pregrešnih istospolnih zvezah je bilo prelitega že veliko črnila. Če so res bolniki, kakor trdijo nekateri, bi se nam morali vsaj smiliti. No, na Kitajskem jih bodo menda prijateljsko zdravili. Mi pa kar lop po njih! Marsikaterim predstavnikom ljudstva so ob tem zelo všeč nekatere znane metode iz zgodovine. O, Hitler je že znal z njimi, v koncentracijska taborišča jih je poslal, pa niso uprizarjali nobenih parad. Pri nas pa ti grešniki zahtevajo še neke pravice! Morda bi se tudi pri nas našlo kakšno »zatočišče« zanje. Demokracija za izbrisane in ubrisane, cigane in še druge »moteče« sicer ni predmet tega zakona, a si bomo že omislili kak nov zakon in jih ukrotili. Za cigane je pred nekaj časa celo neki doktor znanosti predlagal getoizacijo.
(Delo, 11. oktober 2011, stran 5, Vsi enaki, vsi drugačni)

Razprava o človekovih pravicah ne vzpostavlja temeljev demokratične ureditve Kvazilevičarji, katerih predstavniki so v zadnjih dvajsetih letih tej družbi tudi vladali, so bili sposobni razpravljati kvečjemu o človekovih pravicah (Romov in izbrisanih) ter o ločitvi države in cerkve. To so sicer hvalevredne teme, nikakor pa razprava o njih ni prispevala k temu, da bi bili v Sloveniji vzpostavljeni temelji demokratične ureditve.
(Pogledi, 26. oktober 2011, Proti antiglobalizmu)

Lepota in modre oči mu ne bodo več pomagale Ko je treba dokazovati nedolžnost, se nekdanji avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser rad obleče v modro in tudi na ponedeljkovem procesu, na katerem je svojega nekdanjega sodelavca Michaela Ramprechta ter tednik Profil obtožil obrekovanja v zvezi s prodajo državnih stanovanj iz leta 2004, je s kravato z modrimi odtenki poudarjal barvo svojih tako občudovanih modrih oči. Odkar Grasserja zaradi iste zadeve preiskuje državno tožilstvo, mu morda ne bo več pomagala niti domnevna lepota.
(Delo, 13. september 2011, stran 28, Avstrijske afere v času kanclerja Schüssla in finančnega ministra Grasserja; Domnevne nedolžnosti? Hahaha!)

Moški odgovarjajo s pestmi, če je treba Drži tudi, da moški načeloma zavzemajo večji osebni prostor kakor ženske. Strokovnjaki se še niso zedinili, zakaj je tako. Morda, ker so moški v povprečju pač višje na družbeni lestvici kakor ženske, morda ker so po naravi to, če kdo krši njihov osebni prostor, odzovejo bolj nasilno, odločno, tudi s pestmi, če je treba, ženske pa na vdor prej opozorijo z besedami in s prošnjo 'Umakni se' kot pa s telesnim obračunavanjem.
(Slovenske novice, 26. oktober 2011, stran 11, Osebni prostor: Kako blizu komu pustimo)

Eden koplje jamo, trije pa gledajo Atene se še vedno dušijo v pločevini, trgovine pa so ob sobotah, ponedeljkih in sredah še vedno odprte le do 14.30, ker se pač v Grčiji bolj malo dela. Še vedno eden koplje jamo, trije pa gledajo, policisti se pod košatimi platanami skrivajo pod soncem, če pa ne, pa protestirajo pred parlamentom, ker jim skušajo odvzeti kakšen privilegij. Grški finančni minister pa o vsemu temu, v eni izmed svojih zadnjih izjav, v kateri naslavlja grško in evropsko javnost, zapiše, da Grčija že ne bo grešni kozel krize v evroobmočju in da jo, navajam, »izsiljujejo in ponižujejo«. Kdo bi ta narobe svet bolje pojasnil kot nekdo, ki je tam že več kot štirideset let. Že na prvi pogled se vidi, da bolj sodi v kakšno severnejšo evropsko prestolnico – Pariz, Berlin, Dunaj ali Ljubljano – kot pa v Atene. Olga Cigaridu Omerza je Slovenka, ki jo je ljubezen odnesla v zibelko zahodne civilizacije, in ima zelo enostaven odgovor na to sliko …
(RTV Slovenija, oddaja Pogledi Slovenije, 29. september 2011)

Rdeči radikali strašijo po Sloveniji  Po Sloveniji očitno hodi pošast neokomunizma, če nekoliko parafraziramo prvi stavek Marxovega Komunističnega manifesta. Kot je objavil spletni portal politikis.si, so se v nekaterih poštnih nabiralnikih znašli letaki do zdaj neznane organizacije Rdeči radikali, ki obuja že preživete komunistične ideje, hkrati pa napada »klerofašizem«. /…/ Samo upamo lahko, da gre le za kakšno pivsko druščino in ne za organizacijo, ki bi lahko po zgledu italijanskih Rdečih brigad izvajala teroristična dejanja. /…/ Zgledi »botrov« iz borčevske zveze očitno vlečejo, organizacije, ki glasno obsojajo sovražni govor, pa molčijo.
(Demokracija, 19. maj 2011, stran 7, Pohod Rdečih radikalov)

Ljubezen brez meja vodi v prepad Novinarka: »Populacija gejev se torej, gledano na splošno, vede najbolj neodgovorno. Kje so glavni razlogi?«
Doc. primarij dr. Ludvik Vidmar: »Glavni vzroki za povečanje števila okuženih s HIV prav med populacijo gejev so neustrezno zaščiteni spolni odnosi in zmanjšan strah pred boleznijo aids, ker imamo zdaj na voljo uspešno zdravljenje, kar pa ne pomeni, da lahko bolnika tudi dokončno ozdravimo. Pomembna je zlasti promiskuiteta, torej pogosto menjavanje partnerjev, ki je v tej rizični populaciji precej pogosta. To dokazuje tudi dejstvo, da pri osebah iz te skupine, ki jih že zdravimo, opažamo izredno povečevanje sifilisa. Zvestoba večinoma ni več vrednota. Okužene osebe sicer sam virus HIV težko širijo, če so na terapiji, ni pa nemogoče. Nekaj odstotkov možnosti za prenos na drugo osebo še vedno obstaja.«
[…]
Novinarka: »Kako jo zajeziti? Nemogoče?« [Epidemijo virusa HIV v zadnjih letih, o. p.]
Doc. primarij dr. Ludvik Vidmar: »Najteže je spremeniti vedenje ljudi, njihove navade, tudi spolne. Promiskuiteta, svobodni seks, je postala del mode, življenjskega stila. Moj osebni vtis je, da je gejev več kot nekoč, morda pa se motim in gre preprosto za posledico tega, da so veliko bolj sproščeni. Še odločneje so stopili v javnost in ne skrivajo več svoje nagnjenosti. Družba jih večinoma ne stigmatizira, ne obsoja več. Biti gej danes pravzaprav ni nič več posebnega. Včasih, v prvem obdobju epidemije aidsa oziroma epidemije HIV, smo o kom vsi vedeli, da je gej, pa je to striktno zanikal. Zdaj pa pogosto pride moški v našo ambulanto, vprašam ga o razlogu testiranja in prvi odgovor je: 'Sem gej'.«
Novinarka: »Ali lahko navzven prepoznamo nekoga, ki je že vrsto let okužen z virusom HIV in navidezno živi povsem običajno življenje?«   
[…]
Novinarka: »Homoseksualna ljubezen brez meja lahko vodi v prepad.«
(Ona, 16. avgust 2011, Rast okuženih s HIV v Sloveniji. Stanje je alarmantno.)

Magnifico je … »Magnifico je peder, Magnifico je čefur. Moralen človek s po svoje postavljenimi normami. Ljubitelj nogometa, saj je vendar Balkanec …«
(Slovenske novice, 8. oktober 2011, naslov in začetek članka)

Vse v enem naslovu Pedri, grožnje in matriarhat
(Reporter, 3. oktober 2011, naslov članka)

Še ena o paradi Parada združila »balkance«
(Žurnal24.si – spletna izdaja, 12. junij 2011, naslov članka)

Gospodinje – teroristke Vsaka gospodinja je lahko teroristka
(Jana, 16. avgust 2011, stran 24, naslov članka)

Črnci in črnke v Trstu Če greste kdaj v Trst in vsega časa ne zapravite po trgovinah, ste gotovo opazili številne mlade črnce, ki podnevi tavajo po ulicah in prodajajo bižuterijo, seveda pa tudi beračijo, ter številne mlade črnke, ki ponoči postopajo po Terezijanski četrti in iščejo seksa željne stranke.
(Jana, 2. avgust 2011, stran 13, Kako si kaj, sosed?)

Normalni in zdravi VS. tisti drugi Zdrave družine in pretepeni pedri. Vidne so posledice boja normalnih in zdravih proti istospolnim. /…/ Normalni in zdravi so vse bolj nestrpni do tistih drugih. /…/
(Mladina, 17. junij 2011, stran 6, naslov in začetek članka)

Nekatere socialne delavce je treba odpustiti Prepričani smo, da na centrih za socialno delo delajo večinoma dobri socialni in drugi strokovni delavci. Takih je vsaj 95 odstotkov. So pa tudi taki, ki jim je stroka, sploh pa srčnost popolnoma tuja. Kadar delajo nemarno in nestrokovno, bi jih morala socialna inšpekcija opozoriti, jih pozvati k pridobivanju dodatnega znanja ali pa jih za zmeraj odstraniti oziroma odpustiti.
(Naša žena, maj 2011, stran 16, (Ne)moč socialnega dela)

Geji so turistična atrakcija Najbolj gejevsko mesto na svetu, šaljivo imenovano tudi dežela homoseksualcev, slovi ne le po vsakoletni gej paradi, ampak tudi prav posebnih gej sejmih. Najbolj znan je Folsom ulični sejem, ki vsako leto privabi več kot 400.000 »freakov« z vseh koncev sveta. /…/ San Francisco je prav posebno mesto. Mesto, kjer so geji na nek način prav posebna turistična atrakcija.
(7 dni, 10. avgust 2011, stran 28 in 29, Vse prej kot le še en gejevski sejem)

Koruzniki Parlamentarna razprava o novem družinskem zakoniku je prejšnji teden dosegla dno. Najprej so poslanci /…/ za družinske člane razglasili pse, nazadnje pa je opozicija /…/ izglasovala obvezno registracijo zunajzakonske skupnosti. »Koruzniki« brez evidence ali brez otrok bi ostali brez pravic, ki jih uživajo zakonske zveze. Seveda če bodo predlagani družinski zakonik v dani obliki poslanci potrdili tudi v tretjem branju. /…/ V sodobnem svetu je veliko ljudi, ki za svojo zvezo nočejo imeti državnega blagoslova in se ne marajo poročiti. /…/ Zato je to dopolnilo »strel v koleno«. Podobno so se ustrelili že v primeru premalo premišljenega arhivskega napada na predsednika države, ker niso dovolj natančno preverili izvora nekaterih dokumentov. Pri družinskem zakoniku so premalo premislili o posledicah, ki bi jih tak predlog prinesel za državljane, ki živijo na »koruzi«. /…/ Možno je, da v največji opozicijski stranki želijo zgolj doseči, da bi družinski zakonik pogorel oziroma da bi ga sprejeli v naslednjem mandatu, ko bodo verjetno sami na oblasti. Toda z omenjenim zakonskim dopolnilom se oddaljujejo od tega cilja. Dajejo priložnost vladajočim strankam, ki iščejo »tržne niše« za svoje politično preživetje. Potem ko se je izkazalo, da nas ne znajo spraviti iz gospodarske krize, zagotoviti novih delovnih mest in povečati blaginjo državljanov, ko razpada še vladna koalicija, so slabo premišljene poteze opozicije njihova rešilna bilka.
(Reporter, 23. maj 2011, stran 24, Življenje na prazni slami)

Histerični potrebuje zdravniško pomoč Golobiča in Žižka ne druži samo zasebno in politično prijateljstvo, ampak tudi njun totalitarni pogled na svet. Oba slovita kot velika sovražnika političnega pluralizma, parlamentarne demokracije, zato ne prenašata drugače mislečih, sploh pa ne kritik na svoj račun. Pri Žižku lahko te povzročijo celo hudo histerijo, da potem potrebuje nujno zdravniško pomoč.
(Reporter, 18. julij 2011, stran 3, Od Kinodvora do Titove ceste)

Medijski zakon – medijski fašizem Predlagani medijski zakon je bil sramota za slovensko vlado. Če ga parlament ne bi zavrnil, bi se Slovenija lahko znašla na sramotilnem stebru evropskega parlamenta, ki je že razpravljal o podobnem madžarskem zakonu. Ljudstvo bi ga na referendumu zagotovo zavrnilo. Vsaj tokrat je zmagal razum. Slovenija si ne zasluži oranžnega medijskega fašizma!
(Reporter, 18. julij 2011, stran 40, Konec oranžne orbanizacije)

Pedofilično zaljubljeni jo je dal pripeljati na Brione Od tod dalje ni najbolj jasno, kaj je bilo med njo in Josipom Brozom, ker obstajajo različne verzije – najhujša pravi, da sta končala celo v postelji. Bolj realistične pripovedujejo, da se je sicer znani komunistični kurbir, kot so Titu v zakulisju radi rekli – v nedolžno Manco malo pedofilično zaljubil (kar ne bi bilo prvikrat) in si je njen film ogledal kar sedemkrat. Potem si jo je dal pripeljati na Brione, in kar je res, je res – pokazal ji je svojo spalnico. Od tod naprej zgodovina molči.
(Reporter, 29. avgust 2011, stran 42, Ženska, ki je videla Titovo spalnico)

Črni Peter Da postaja Piran oz. istoimenska občina, ki velja za enega od slovenskih turističnih biserov, vse bolj razmetan Avgijev hlev, dokazuje tudi zadnje dogajanje v piranski mestni hiši. /…/ Zdaj pa je očitno spremenil mnenje, saj je postal zelo kritičen do župana, ki se ga hočejo znebiti kot »črnega Petra« pri kartah.
(Demokracija, 29. september 2011, stran 5, »Črni Peter« iz Pirana)

Preveč javnih uslužbencev A tudi za to je rešitev. Ob vsako davčno blagajno bi bilo treba postaviti čuječega dežurnega javnega uslužbenca. Novih 100.000 na 160.000 podlage.
(Jana, 13. september 2011, stran 23, Na 160.000 podlage)


izpis

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost