Poročilo o nestrpnosti, ki je pred vami, je izdelek Skupine za spremljanje nestrpnosti na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. Skupina je začela delovati oktobra lani, z novim letom 2001 pa smo začeli sistematično spremljati nestrpnost in izdelovati “clippinge”. Predmet našega raziskovanja, zapisovanja, analiziranja in arhiviranja so izključevalni diskurzi v vseh svojih razsežnostih.
Ideja za sistematično spremljanje nestrpnosti je stara toliko kolikor sodobni razmah nestrpnosti na Slovenskem. Od prve zamisli ali elementarne zaskrbljenosti za res publica je bila razmeroma dolga pot. V prejšnjem desetletju so nekateri člani skupine vadili prve analitične prijeme in poskušali opozarjati na širino in globino problematike z razgaljanjem posameznih primerov. Na teh temeljih je bilo mogoče delo zastaviti obsežneje in bolj sistematično, upamo pa, da tudi dolgoročno.
Ko govorimo o “nestrpnosti”, se zavedamo, da gre za nedorečen družboslovni koncept, ki izvira neposredno iz teologije in poznosrednjeveškega koncepta tolerance. Toleranca do drugačnosti - ki pa je še vedno tretirana kot neenaka - se je sčasoma prelevila in vtihotapila v to, kar danes imenujemo “nestrpnost”. Naša skupina je prevzela besedo “nestrpnost” le kot terminski pripomoček, okoli katerega se gibljemo, preiskujemo polje in razčiščujemo teren, ne da bi stopali v pasti, ki jih nastavlja ideja tolerance. Preučujemo seveda ksenofobijo, rasizem, kulturni rasizem in druge tovrstne pojave, ki jih v pomanjkanju boljšega izraza pa tudi zaradi lažje razumljivosti neobvezujoče in s potrebno distanco zajemamo pod dežnik besede “nestrpnost”. Polje, ki ga pokrivamo s to oznako, pa je seveda silno heterogeno.
...