|
|
|
Vpogled v slepo pego
| |
Poročilo o nestrpnosti, ki je pred vami, je izdelek Skupine za spremljanje nestrpnosti na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. Skupina je začela delovati oktobra lani, z novim letom 2001 pa smo začeli sistematično spremljati nestrpnost in izdelovati “clippinge”. Predmet našega raziskovanja, zapisovanja, analiziranja in arhiviranja so izključevalni diskurzi v vseh svojih razsežnostih.
Ideja za sistematično spremljanje nestrpnosti je stara toliko kolikor sodobni razmah nestrpnosti na Slovenskem. Od prve zamisli ali elementarne zaskrbljenosti za res publica je bila razmeroma dolga pot. V prejšnjem desetletju so nekateri člani skupine vadili prve analitične prijeme in poskušali opozarjati na širino in globino problematike z razgaljanjem posameznih primerov. Na teh temeljih je bilo mogoče delo zastaviti obsežneje in bolj sistematično, upamo pa, da tudi dolgoročno.
Ko govorimo o “nestrpnosti”, se zavedamo, da gre za nedorečen družboslovni koncept, ki izvira neposredno iz teologije in poznosrednjeveškega koncepta tolerance. Toleranca do drugačnosti - ki pa je še vedno tretirana kot neenaka - se je sčasoma prelevila in vtihotapila v to, kar danes imenujemo “nestrpnost”. Naša skupina je prevzela besedo “nestrpnost” le kot terminski pripomoček, okoli katerega se gibljemo, preiskujemo polje in razčiščujemo teren, ne da bi stopali v pasti, ki jih nastavlja ideja tolerance. Preučujemo seveda ksenofobijo, rasizem, kulturni rasizem in druge tovrstne pojave, ki jih v pomanjkanju boljšega izraza pa tudi zaradi lažje razumljivosti neobvezujoče in s potrebno distanco zajemamo pod dežnik besede “nestrpnost”. Polje, ki ga pokrivamo s to oznako, pa je seveda silno heterogeno.
Začetek postsocializma je pomenil rojstvo ali preporod novejših pojavnih oblik nestrpnosti, kakršni so vrnitev klasičnega (biološkega) rasizma, pojav novega kulturnega rasizma, nacionalizem, ksenofobija, razne oblike seksizma, homofobija, patriarhalni tradicionalizem, agresivni klerikalizem z antikomunizmom itd. Zlom socialistične družbene ureditve je odprl vrata dotlej latentnim izključevalnim praksam in te so v devetdesetih izbruhnile na dan v nepričakovano kričečih in agresivnih oblikah. Prav takšni in marsikje zelo tragični pa so bili rezultati tega izbruha. čeprav v Sloveniji nismo doživeli kolapsa, primerljivega z nekaterimi drugimi državami na jugovzhodu Evrope, pa nikakor ni mogoče trditi, da teh pojavov pri nas ni. Nasprotno: so del družbenega vsakdanjika, so del kulturnega mainstreama in večinskih stališč. Nekateri izključevalni stereotipi so sestavni del normativne strukture tukajšnje moralne večine.
Morda je ravno zato za ta segment družbenosti značilna kronična nereflektiranost. Molk tako imenovanih mnenjskih voditeljev, pa tudi tistih, ki javno mnenje registrirajo, molk o slovenskem šovinizmu dosega kritično in nedopustno mero. Ta molk je večkrat obogaten s sprenevedanjem ali pa celo s ciničnim soglasjem. To pa je za zdravje tukajšnjih javnih prostorov škodljivo. Svoje delo zato razumemo kot prispevek k politični higieni. Serijo poročil o nestrpnosti, ki jo dajemo v javno last, razumemo kot dosje pojavov nestrpnosti, ki bo na razpolago ne samo za znanstvenoraziskovalne namene, pač pa tudi za praktične ukrepe.
Spoprijemanje z nestrpnostjo kot slepo pego slovenske družbenosti in družboslovja je moč metaforično primerjati s čiščenjem domač(ijsk)ega hleva. Delo bo garaško, saj je materiala ogromno. Bo tudi neprijetno, saj bomo morali zakopati globoko. Ne bomo se mogli zadovoljiti le z vodilnimi glasili, v visokonakladnim mainstreamom ali s političnimi obračuni med strankami in elitami. Nestrpnost se (re)producira tudi na ljudski ravni: v družinah, za točilno mizo, na vaških govorniških odrih in na klepetalnih forumih na internetu. Poleg drugih tegob zato pri svojem opravilu seveda pričakujemo tudi nadležne muhe, a nič ne de. Sami nismo od muh.
“Dehteči” hlev domačijske družbenosti sploh ni tako majhen, kakor se morda komu zdi, še manj pa je nedolžen in neokreten. Je izjemno prilagodljiv, ustvarjalen in učinkovit. Slovenska domačijska nestrpnostna delavnica ažurno proizvaja visoko kakovostne in oglaševalsko profesionalne izdelke. Domači ustvarjalci in inovatorji na področju nestrpnosti se lahko kosajo s samim vrhom evropske in svetovne tvornosti in inovativnosti na svojem področju; tako sodobnih, kakor tudi tistih iz nekaterih visoko referenčnih zgodovinskih obdobij. Zato je primerno, da najbolj izstopajoče nestrpnostne izdelke predstavimo tudi mednarodni javnosti.
Kar se tiče nestrpnosti oz. izključevalnih stereotipov in praks, ni Slovenija nikakršna svetla izjema v primerjavi z bližnjo in širšo soseščino, pa čeprav se kot izjemna morda kaže poklicnim producentom mitologije podalpske ljubkosti, srčkanosti, domačnosti in pravšnjosti. Mnogi med njimi bodo žal morali postati predmet našega preučevanja. Najbrž pa bomo nehote imeli opraviti tudi z nekaterimi pripadniki znanstvene in medijske srenje, ki bi po poklicni dolžnosti morali tematizirati pojave nestrpnosti, namesto da jih odmislijo kot naključne pojave, ki se pač pripetijo ob robu tranzicijske mehanike oz. teleologije. V nasprotju s tem menimo, da je ravno živost izključevalnih diskurzov in praks eden osrednjih in bistvenih fenomenov slovenske družbe.
O razmerah v raziskovanju nestrpnosti pri nas dovolj pove podatek, da je bilo o tej tematiki doslej še največ povedano v (eni) tematski številki časopisa za kritiko znanosti (Toleranca, čKZ, št. 164-165, let. XXII, 1994, Ljubljana) in v reviji Medijska preža ter knjižni zbirki Media Watch. Sicer pa na te probleme v glavnem opozarjajo le bolj ali manj eksotični politično angažirani marginalci.
Fluidna Skupina za spremljanje nestrpnosti šteje 15 do 20 članic in članov. To so družboslovci in družboslovke mlajše in srednje generacije raznih stopenj dokončanega študija. Smo diplomiranci, magistri, doktorji znanosti, ukvarjamo se z raznimi področji raziskovanja. Naj naštejemo vsaj nekatera: filozofija, politične vede, sociologija, zgodovina, antropologija, pravo, kulturologija, komunikologija, študije spolov pa tudi sojini izdelki.
Za začetek smo si vzeli za nalogo, da zbiramo in dokumentiramo izjemno bogato gradivo s področja nestrpnosti, ki se vsak dan pojavlja v slovenskih tiskanih medijih (elektronski mediji in druge komunikacijske oblike bodo šele prišli na vrsto). Iz dneva v dan kopljemo, prebiramo in analiziramo ter debatiramo razne publicirane cvetke, dvakrat na leto pa nameravamo objavljati poročila o stanju na področju nestprnosti. Poleg tega pa želimo slovenskim bralcem vsakič predstaviti tudi nekaj teoretskega in terminološkega gradiva za študije nestrpnosti in tako vzpodbujati angažiranost na tem področju.
Pri analizah uporabljamo predvsem topično (gr. topos) obdelovanje, analiziranje in prikazovanje problemske predmetnosti. Celote z vsemi detajli tako širokega in težko oprijemljivega pojava, kakršen je družbeno izključevanje, že zaradi omejitev danih kapacitet kratko malo ni mogoče zajeti. Nezmožnost celovitega ali totalnega pregleda je gotovo moč kompenzirati z natančnim in domišljenim razgaljanjem ključnih točk, dogodkov ali mnenjskih jeder. Poleg tega pa se nagibamo k epistemološki poziciji, da je tovrstna celovitost nemogoča tudi zato, ker družbena celota kot taka niti ne obstaja ali pa je le proizvod različnih interpretacij. če je totaliteta družbenih dejstev mitološkega in mitomanskega značaja, se bomo mi zadovoljili zgolj s spektrom parcialnih pogledov iz raznih smeri. Zato nas ne zanima realnost nemogočega, ne nameravamo “pokriti”, analizirati in povedati vsega. Lotevamo se predvsem najbolj izstopajočih mišljenjskih topik na področju “nestrpnosti”: stereotipnih struktur, akutnih dogodkov, izjemnih likov in nestrpnostno izstopajočih oseb. Posamezne topike nas zanimajo v njihovi konkretnosti, neponovljivosti in kontekstualnosti, hkrati pa poskušamo usmeriti pozornost tudi v njihove učinke na družbene kognitivne sheme in posledično procese, katere spodbujajo.
Pozornosti ne usmerjamo samo na tiste nestrpnostne diskurzivne strategije, ki se povsem požvižgajo na politično korektnost in njene najbolj elementarne in skromne standarde (izjave tipa: “Begunsko golazen bi bilo treba pobiti.”). Razgaljati poskušamo tudi tiste hinavsko subtilne oblike, ki so zakamuflirane v žargon politične korektnosti, v resnici pa prodajajo radikalno nestrpnost (izjave po modelu fetišističnega obrazca in njegovih derivatov, npr.: “Osebno nimam nič proti istospolno usmerjenim osebam, toda menim, da bi bila legalizacija istospolnih porok v posmeh heteroseksualnim, to je normalnim porokam.”) če se torej zavzemamo za “strpnost” v javnih diskurzih, pomeni, da se zavzemamo za minimalne standarde politične korektnosti, toda take, za katero stoji tudi korektna (strpna) politika.
Kadar bo potrebno, se bomo zlasti z analitičnimi in publicističnimi sredstvi postavili v bran vsakokrat ogrožene manjšine oz. posameznice/posameznika pred domačijskimi navali skupnostnih skušnjav družbenega podrejanja velikim zgodbam in večinskim ali “normalnim” celotam. Pri tem bomo dosledno in načelno vztrajali pri Ustavi Republike Slovenije, pravni državi, uveljavljanju človekovih in državljanskih pravic vseh posameznikov, pa tudi politični in siceršnji (socialni, denimo) enakosti vsakega prebivalca (ne le državljana!) Slovenije.
Osrednji medij Skupine za spremljanje nestrpnosti je polletno Poročilo o nestrpnosti. Prva številka je pred vami. Objavljeni prispevki naj spregovorijo sami zase. Pričakujemo, da bo vpogled v nekatere “bisere” slovenske nestrpnosti bralki in bralcu dodatno osvetlil razloge za nastanek Skupine in pomen našega angažmaja.
izpis
/nestrpnost/porocilo/01/nestrpnost.pdf (2876 kb)
download Acrobat reader
|
|
S O R O D N E T E M E
sovražni govor in medijski diskurz Medijska preža
|
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
|
|
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
|
|
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
|
|
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
|
|
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
|
|
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
|
|
Ekskrementi
|
|
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
|
|
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
|
|
Ekskrementi
|
|
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
|
|
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
|
|
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
|
|
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
|
|
Tanja Petrović
Tako evropsko
|
|
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
|
|
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
|
|
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
|
|
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
|
|
Ekskrementi
|
|
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
|
|
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
|
|
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
|
|
Ekskrementi
|
|
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine[1]
|
|
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
|
|
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
|
|
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
|
|
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
|
|
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
|
|
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
|
|
Ekskrementi
|
|
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
|
|
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
|
|
Ekskrementi
|
|
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
|
|
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
|
|
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
|
|
Andrej Motl
Rasizem na internetu
|
|
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
|
|
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
|
|
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
|
|
Ekskrementi
|
|
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
|
|
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
|
|
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
|
|
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
|
|
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
|
|
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
|
|
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
|
|
Ekskrementi
|
|
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
|
|
Gojko Bervar
Islam in mediji
|
|
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
|
|
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
|
|
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
|
|
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
|
|
Ekskrementi
|
|
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
|
|
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
|
|
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
|
|
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
|
|
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
|
|
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
|
|
Ekskrementi
|
|
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
|
|
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
|
|
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
|
|
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
|
|
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
|
|
Ekskrementi
|
|
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
|
|
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
|
|
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
|
|
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
|
|
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
|
|
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
|
|
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
|
|
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
|
|
Ekskrementi
|
|
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
|
|
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
|
|
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
|
|
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
|
|
Ekskrementi
|
|
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
|
|
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
|
|
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
|
|
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
|
|
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
|
|
Admir Baltić
Kaplja čez rob
|
|
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
|
|
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
|
|
Ekskrementi
|
|
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
|
|
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
|
|
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
|
|
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
|
|
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
|
|
Ekskrementi
|
|
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
|
|
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
|
|
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
|
|
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
|
|
Ekskrementi
|
|
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
|
|
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
|
|
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
|
|
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
|
|
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
|
|
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
|
|
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
|
|
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
|
|
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
|
|
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
|
|
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
|
|
Ekskrementi
|
|
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
|
|
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
|
|
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
|
|
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
|
|
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
|
|
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
|
|
Ekskrementi
|
|
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
|
|
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
|
|
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
|
|
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
|
|
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
|
|
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
|
|
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
|
|
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
|
|
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
|
|
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
|
|
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
|
|
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
|
|
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
|
|
Antipoezija v reviji Maturant&ka
|
|
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
|
|
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
|
|
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
|
|
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
|
|
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
|
|
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
|
|
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
|
|
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
|
|
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
|
|
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
|
|
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
|
|
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
|
|
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
|
|
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
|
|
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
|
|
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
|
|
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
|
|
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
|
|
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
|
|
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
|
|
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
|
|
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
|
|
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
|
|
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
|
|
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
|
|
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
|
|
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
|
|
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
|
|
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
|
|
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
|
|
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
|
|
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
|
|
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
|
|
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
|
|
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
|
|
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
|
|
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
|
|
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
|
|
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
|
|
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
|
|
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
|
|
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
|
|
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
|
|
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
|
|
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
|
|
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
|
|
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
|
|
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
|
|
Ekskrementi
|
|
Edo Pajk
Ekskrementi
|
|
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
|
|
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
|
|
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
|
|
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
|
|
Vine Bešter
Na strani gledalcev
|
|
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
|
|
Edo Pajk
Ekskrementi
|
|
»Čefurska golazen…«
|
|
Edo Pajk
Ekskrementi
|
|
Edo Pajk
Ekskrementi
|
|
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
|
|
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
|
|
Boris Čibej
Krivi so uredniki
|
|
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
|
|
Edo Pajk
Medijski stereotipi
|
|
Retorika begunske politike v Sloveniji
|
Edicija MediaWatch
|
Tanja Petrović
Dolga pot domov
|
|
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
|
|
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
|
|
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
|
|
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
|
|
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
|
|
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
|
|
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
|
Spremljanje nestrpnosti Novinarski večeri
|
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
|
|
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
|
|
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
|
|
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
|
|
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
|
|
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
|
Omizja
|
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
|
|
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
|
|
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
|
|
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost
|
|
|