 |
|
|
Vlasta Jalušič
Ksenofobija ali samozaščita? Avtorica ugotavlja, da se je konec leta 2000 in na začetku leta 2001 v slovenskih medijih vzpostavil izrazito stigmatizacijski in diskriminacijski diskurz o t. i. prebežnikih. Nedvomno je bil povezan z drugimi diskurzi, tako z institucionalnimi, torej z govorom nekaterih državnih uradnikov, kakor tudi z domnevnim “ljudskim” diskurzom, torej z govorom nekaterih iniciativ prebivalcev proti naseljevanju prebežnikov. Novinarji v tiskanih medijih kakor tudi nekateri v elektronskih so predvsem povzemali in predstavljali “glas ljudstva”, rezultat tega pa so bile številne javne ksenofobne izjave in zapisi sovražnega govora. V tem smislu bi lahko rekli, da so mediji delovali kot propagandni mehanizem. Ne vsiljujejo mnenja množicam, temveč, nasprotno, povzemajo mnenje množic. Nastala sta dokaj transparenten ksenofobni in rasistični diskurz ter javni konsenz o potrebnih imigrantskih politikah, ki sta sugerirala predvsem zapiranje meja, omejitev gibanja in vračanje prebežnikov, še preden lahko zaprosijo za azil.
izpis
Roman Kuhar
Zgrabiti in izgnati V prispevku avtor ilustrira ugotovitve Vlaste Jalušič s konkretnim primerom diskurzivne analize poročanja Slovenskih novic - časopisa z največjo naklado v Sloveniji - o problematiki prebežnikov in prebežnic. V medijskem poročanju Slovenskih novic ostajajo neprepoznavna gmota tujcev brez glasu. Avtor je v analiziranih člankih zasledil štiri osnovne linije diskurza. Prva izhaja iz domnevne ogroženosti države in ljudi. Druga linija kriminalizira imigrante. Tretjo linijo navidezne strpnosti lahko poimenujemo “mi nismo ksenofobi, a ne na mojem dvorišču”. Četrta linija poročanja o imigrantih je linija militantnega diskurza.
izpis
Tonči Kuzmanić
Rasizem in ksenofobija, ki da ju v Sloveniji ni Avtor predstavlja vsebino slovenske internetne hate-page http://bojkot.muba-bk.si/begunci . Ta internetna stran je v obliki “grafitov” vzpostavila odnos do beguncev, priseljencev in imigrantov nasploh, kot “odnos do Njih” (Drugih). Gre le za eno od številnih hate-page v tem prostoru, ki je v nekaj mesecih svojega obstoja ustvarila približno 900 sovražnih “grafitov”. Iniciirana, postavljena in predstavljena je bila z velikimi črkami in z retoričnim vprašanjem: “Kako se rešiti beguncev in azilantov?” Seveda je taki postavitvi sledil značilni poziv: “Izlij svoj gnev!” Ravno ta gnev, izlit na hate-page, je predmet članka Tončija Kuzmanića.
izpis
Gorazd Kovačič
Totalnost antikomunizma Avtor analizira besedila v tedniku Mag, političnem magazinu desne usmeritve, z vidika nestrpnosti do t. i. komunizma oz. domnevne komunistične kontinuitete, do levice, “Balkana”, “Balkancev” in “jugonostalgikov”. Ugotavlja, kako funkcionira antikomunistični nestrpni diskurz, kako je povezan in sklenjen. Temeljna ugotovitev je, da tvorijo fronte izključevalnega izražanja pri Magu zaokroženo ideološko celoto. Avtor ugotavlja, da ima slovenski ekstremnodesničarski antikomunizem več elementov fašizma. Strukturo sodobnega antikomunizma primerja z zgodovinskim antisemitizmom, pri čemer je fantomska vloga namesto Judom dodeljena “komunistom” in “južnjakom”. Avtor zagovarja stališče pozornosti in resne obravnave pojavov desnega ekstremizma, saj je njihov domet bistveno širši, kakor kaže npr. naklada tednika Mag.
izpis
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti Prispevek avtorice predstavlja interpretacijo magnetograma sej Državnega zbora Republike Slovenije in odbora za zdravstvo, delo družino, socialno politiko in invalide, na katerih so slovenski parlamentarci razpravljali o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo in dostopu do postopkov umetne oploditve. V diskurzivni analizi magnetogramov se je avtorica osredotočila na tiste dele razprave, v katerih se je večji del razpravljavcev zavzemal za to, da je potrebno samskim ženskam zakonsko omejiti dostop do zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo in postopki umetne oploditve. Odlomki iz razprave nedvoumno kažejo, da je vzroke (in posledice) takšnega stališča mogoče najti v diskriminaciji samskih žensk, v omejevanju pravice do raznoličnosti življenjskih stilov in v omejevanju pravice do drugačnosti. Analiza diskurza o samskih ženskah je pokazala, da v imaginariju večjega dela “slovenstva” straši fantom samske ženske, ki je duševno bolna, lezbična, nevarna otroku in družini, incestuozna ter pomeni grožnjo nacionalni substanci. Samska ženska je torej utelešeno zlo, kar pomeni, da če bi imela možnost umetne oploditve, bi bila to “zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije”, je menil eden od poslancev.
izpis
Roman Kuhar
“Favo ritke”
Izhajajoč iz medijske predstavitve spolov je avtor v pisanju in slikovnem gradivu Slovenskih novic odkril razbohoten seksistični diskurz. V analizi tega diskurza se omejejuje zgolj na tisti del seksizma ali seksističnega diskurza, ki zadeva ženske. Kategorizira ga v sindrom roza - modro, sindrom kače zapeljivke, sindrom moškega šovizma in sindrom žaljivih poimenovanj. V okviru feministične teorije se angažirano postavlja na stran tistih, ki hočejo z opozarjanjem na seksistični diskurz prispevati k preseganju tovrstnih medijskih podob in tovrstnega medijskega poročanja.
izpis
Mojca Pajnik
“Mamilaši” ali “zapozneli rockerji prve generacije”
Avtorica je v diskurzivno analizo vključila 30 izbranih člankov, v katerih so slovenski tiskani mediji v obdobju od januarja do aprila 2001 objavljali novice, mnenja in komentarje o uporabnikih drog. V vseh analiziranih medijih zasledimo “govor o problemih“, večino člankov pa so časopisi objavljali na straneh črne kronike. Avtorica ugotavlja, da novinarji uporabnike drog predstavljajo kot akterje kriminalnih dejanj, jih stigmantizirano označujejo z osebnostnimi lastnostmi. Uporabniki drog so tako narkomani, narkomanke, brezposelni mladeniči, stari znanci policije, mamilaši, džankiji, narkomanski rehabilitiranci, pivci raztopine itd.. V prispevku so predstavljene tudi stereotipne predstave medijev o tem, kako naj bi bili videti uporabniki drog. Medijski diskurzi, predstavljeni v analizi, delujejo po principu ločevanja moralnega od nemoralnega, ki je nedvomno v funkciji ideologije. Vojna proti drogam in uporabnikom drog je demonska vojna in poraženci v njej so že vnaprej določeni. To je tudi propagandna vojna, katere namen je izločiti uporabnike drog iz kategorije družbeno sprejemljivega. Študija Mojce Pajnik dokazuje, da mediji prispevajo k razvoju v to smer.
izpis
Miha Ceglar
Sovražni govor kot sestavni del rap glasbe Avtor obravnava diskurz nestrpnosti, ki se pojavlja v slovenski rap glasbi, in pri tem jemlje pod drobnogled zadnji izdaji ljubljanskega raperja Klemna Klemna in mariborskega dueta Dandrough ter nekatere reakcije javnosti. Avtor ugotavlja, da je bila nestrpnost prirojena rap glasbi že takrat, ko je ta bila večinoma izraz afroameriške mladine iz deprivilegiranih urbanih sosesk. Rap je v nasprotju s sladkobnimi in komercialnimi mainstream izdelki poudarjal avtentični, neočiščeni izraz ulice, ki ne trpi nikakršnih olepšav ali cenzure. Takšno tradicijo rapa so deloma povzeli tudi Klemen Klemen in Dandrough. Avtor analizira značilna komada Klemna Klemna Keš pičke in Trnow I / The Neralič story, in komada dueta Dandrough Kuj tak rime in Iz zibelke v grob.
izpis
|
|
|
|
