N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
o   s k u p i n i
č l a n i
p o r o č i l o
2005
2004
2003
2002
2001
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Gorazd Kovačič
Kako ni mogoče razsojati
Po letu dni je luč sveta zagledala nova številka Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti. Programska izhodišča našega raziskovalnega angažiranja smo podali že v prvi številki, zdaj pa je nemara čas za revizijo odzivov na naš nastop. Na tem mestu ni mogoče izdelati popolnega medijskega pregleda, zato se bom - spet v skladu s topičnim prijemom - dotaknil le nekaterih kritičnih točk. Gre za negativni odziv dveh v prvi številki analiziranih tiskanih medijev, Maga in Slovenskih novic. Argumentacija, s katero sta se časopisa skušala oprati ugotovitev analize ali celo diskvalificirati analitike, je strukturirana s taistimi predpostavkami, ki smo jih že enkrat razgalili. Uredniška politika omenjenih časopisov se po našem prvem Poročilu ni prav nič spremenila, še več: v svojo že utečeno logiko produkcije stereotipov in nenehnega vzpostavljanja reza med dobrim/pravšnjim/našim in slabim/nepravšnjim/tujim so umestili tudi samo Poročilo oz. Mirovni inštitut. To pa potrjuje, da smo imeli prav, da je bil predmet preučevanja pravilno izbran in da še ne smemo odnehati. Hkrati je razbremenjujoče tudi zame kot tarčo ostrih napadov Maga po izidu Poročila in obenem avtorja tega uvodnika. Osebno se laže izvzamem zato, ker mi ne kaže drugega kot obnoviti in dopolniti analizo izpred leta dni. 1 Slovenske novice so 11. 1. 2002 objavile pogovor z direktorico Mirovnega inštituta,2 na sosednji strani pa še urednikov komentar iste teme.3 Na podlagi zastavljenih vprašanj, podpisov k fotografijam in urednikove apologije je moč opaziti upravičevanje ekstremne govorice v imenu svobode govora in pluralizma oz. relativizma mnenj. Uredniška politika medija, ki proizvaja izključevalne stereortipe, se v svoj zagovor sklicuje na liberalizem: pravni (vsak sme govoriti, kar se mu zahoče) in tržni (trg bralcev kot razsodnik). Svoboda govora naj bi bila edini regulativni okvir javnih diskurzov. Med sprejemljive diskurze naj bi spadal vsak, tudi ekstremistični diskurz, če le dopušča soobstoj drugih diskurzov. Če pa ima ekstremistični diskurz še množično legitimnost, naj bi bilo še toliko bolje. Slovenske novice so namreč v brk dekonstrukciji t. i. "glasu ljudstva" iz prve številke Poročila v svoj zagovor poudarile, da govorijo le tisto in na tak način, kar je všeč ljudstvu. Zunaj dovoljenega okvira relativiziranih diskurzov je uredniško stališče Slovenskih novic izključilo samo manifestno nestrpnost. Seksistični, ksenofobični in podobni žargoni Slovenskih novic so prikriti, medtem ko je na drugi strani objavljena analiza sovražnega govora transparentna. Slovenske novice zato postavljajo z iznajdbo obrazca "Nestrpnost do domnevne ‘nestrpnosti’ je očitna nestrpnost" samo Poročilo o nestrpnosti zunaj liberalnega okvira sprejemljivih relativiziranih diskurzov. Pri tem pa poskušajo zaigrati še zamenjavo vlog: namesto marginaliziranih skupin postanejo žrtev zagovorniki "glasu ljudstva" in samo ljudstvo, krivci pa da so levičarski dežurni moralisti in država, ki jih financira, namesto da bi reševala t. i. "prave" probleme. To pa je natanko isti žrtveni obrazec, v katerega so v začetku leta 2001 Slovenske novice z drugimi akterji vred zavile ksenofobijo proti prebežnikom.4 S tem ko si samozvani "glas ljudstva" nadene žrtveno identiteto, se vnaprej otrese vsakršne odgovornosti za svoja dejanja. In ni slučaj, da uredniška apologija Slovenskih novic molči o drugi ključni plati sodobnih demokracij: varstvu manjšine pred diktatom večine - tudi mnenjske. Demokracija (dobesedno: vladavina ljudstva), razumljena kot samoumevni in nikomur odgovorni "glas ljudstva", se ne more izteči v drugega kot v izključevalno skupnost, odeto v plašč liberalne formalnosti, kar je Jorg Haider (natančno sledeč Tonniesovi teoriji skupnosti kot združbi naravne volje) poimenoval "die demokratische Gemeinschaft".5 Ob skici številka 1, ki ponazarja predstavo Slovenskih novic o javnem diskurzivnem prostoru, je treba poudariti, da od tod do cinizma tipa Boris Jež ni daleč. Zanikujoč vsakršno referenčnost razsojanja in odgovornosti je mogoče razširiti relativnost mnenj tudi na tisti diskurz, ki analizira sovražni govor (skica številka 2). Sovražni govor in njegova kritika postaneta vrednostno izenačena in stvar osebne izbire. Kriterij sprejemljivosti izgine ali pa se premakne na estetsko raven: zanima nas samo še tisto, kar je inovativno, kričeče, drugačno. Senzacionalistični prijem dobi celo prednost pred analitičnim seciranjem. Tako se zlahka pripeti, da odziv na javni protest proti izključevalnim praksam zamahne z roko, češ dežurni moralisti spet nergajo (npr. v pričujoči drugi številki Poročila); moramo jih razumeti, to je pač njihov bedni poklic; ne gre pa jih jemati resno in dogodek lahko mirno prezremo. (Takšna je bila tudi dejanska uredniška politika Dela po izidu prve številke Poročila.)

meja sprejemljivega / meja sprejemljivega /

sg - sovražni govor a - analiza sovražnega govora ("nestrpnost" do "nestrpnosti") Odziv Maga na prvo številko Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti je bil mnogo bolj buren. Med 14. 11. in 12. 12. 2001 je odgovoril kar s 4 obsežnejšimi članki,6 5 kolumnami7 in 3 bodicami, zraven pa je objavil še 5 pisem bralcev (do 23. 12. 2001). Ton vseh prispevkov je bil izrazito napadalen, mestoma celo žaljiv in hujskaški. Predmet napada niso bile le ugotovitve Poročila, pač pa tudi njegovi avtorji kot posamezniki in sam Mirovni inštitut. Argumentacijska struktura se je deloma prekrivala z relativizirajoče žrtvenim samoupravičevanjem Slovenskih novic, poleg tega pa je imela še več dodatnih linij, ki so se zraščale v jasno prepoznavno osrednjo idejo: pri vsem skupaj smo žrtve mi, in to žrtve velike zarote t. i. "komunistične kontinuitete". Gre za strukturo, zelo podobno tisti, ki smo jo analizirali že v prvi številki Poročila.8 Poleg sklicevanja na svobodo govora in sintagme "nestrpnost do ‘nestrpnosti’", ki smo ju že razčlenili, so novinarji Maga razvili še tele temeljne teze:
a. mirovništvo je življenjsko odvisno od obstoja vojne (če ne gre drugače, si sovražnike izmisli, saj so razlog za njegov obstoj);
b. Mirovni inštitut je deležen sumljivega financiranja (zarota "komunistične kontinuitete");
c. Poročilo je sporno z znanstveno-metodološkega vidika;
d. avtorje Poročila motivirajo antipatriotska in do desnice sovražna čustva.

Ad a Izhodiščno agendo je zakoličil Stanislav Kovač v navedenem članku. "Mirovništvo" ali bolje rečeno levičarstvo da je relacijska drža, življenjsko odvisna od svojega objekta nasprotovanja. Potrebuje vojno, kapitalizem ali druge "sovražnike", da utemeljuje svoj obstoj. Še več: sovražnike celo proizvaja. Pravih problemov ne rešuje, pač pa si čisti vest ob navideznih, obenem pa poglablja družbena nasprotja. Inštitut, ki je izdal Poročilo, da je hiperproduciral pretežno nekoristne raziskave, in to predvsem iz finančnih motivov. Stranski produkt te dejavnosti je "fantom desnice" (pa tudi ksenofobije, antisemitizma, seksizma itd.) kot grešni kozel, s katerim "levičarji" upravičujejo svojo družbeno koristnost. Ad b V nasprotju s "poštenimi" novinarji, ki si služijo kruh v trdi tržni borbi, avtorji Poročila živijo na tuj račun: financirata jih borzni spekulant George Soros in vlada z davkoplačevalskim denarjem. Sodelovanje s prvim potrjuje hipokrizijo levičarjev, ki na drugi strani baje nasprotujejo globalizaciji. Bistveno večji poudarek je dan vladnemu financiranju raziskav inštituta, iz česar novinarji Maga sklepajo na vsebinsko odvisnost. Vladajoča "nomenklatura" (komunistična kajpak) da si s takšno monopolizacijo civilne družbe ustvarja navidezno opozicijo, ta pa izvaja "naročila" "nomenklature" za diskreditacijo "prave" opozicije. Ad c Novinarji Maga so večkrat ponovili tezo, da je Poročilo metodološko sporno - vendar niso poskušali priti dlje od hipoteze in so tako ostali na ravni tistega, kar so očitali nasprotni strani (obrekovanje). Med drugim so avtorjem Poročila očitali neutemeljeno posploševanje, stereotipizacijo in stigmatizacijo, s tem pa so sami sebe ponovno postavili v vlogo žrtve.

Podobne sklepe so novinarji Maga izpeljali tudi iz drugih izhodiščnih tez (ad d.). Po katerem koli argumentacijskem nizu se spustimo, vedno pridemo do skupnega vozlišča: to je "pošteni", "kritični", "antikomunistični" subjekt resnice, ki je žrtev zarotniškega spleta. Medtem ko je za obrambno argumentacijsko strukturo Slovenskih novic glavni problem (niti ne sovražnik) rez, ki ločuje sprejemljive diskurze od nesprejemljivih, je magovski pogled narcisističen: celotna struktura domnevnih pregreh "levičarskih ideoloških teroristov", "plačancev", "nomenklaturne zarote" itd. konstituira središčni subjekt resnice, od vseh strani obdan z mrežo sovražnikov v raznih podobah. Središčni subjekt ima glede na stopnjo zavesti več jeder: širše gledano gre vanj umestiti vse "poštene male ljudi", "prave Slovence", "naše demokrate" itd., v sami srčiki samoovedenja pa da je gotovo tudi novinarska ekipa Maga. Edini poskus teoretskega presežka v tej basni o krokodilih9 je očitek Janeza Markeša, da so si avtorji Poročila samovoljno prisvojili "Arhimedovo točko", s katere monopolno razsojajo o vseh političnih vprašanjih Slovenije in sveta.10 Tovrsten "božji pogled" bi lahko bil sporen po epistemološki plati, obenem pa da vzpostavlja nedopusten rez v pluralno mnoštvo moralno enakih stališč (prim. skico št. 1). S tem smo se vrnili k nemara osrednjemu vprašanju, ki ga načenjajo obrambni (žrtveno-napadalni) odzivi na prvo številko Poročila in ki je obenem ključno tudi za samo tematizacijo sovražnega govora. To je razsojanje, ki je tista temeljna človeška sposobnost, s katero je mogoče uskladiti na videz nasprotujoči si načeli pluralnosti in odgovornosti. Janezu Markešu je treba priznati, da je odkril ključno točko razprave o sovražnem govoru - vendar je o njej napačno sklepal. Naše analize sovražnega govora si nikakor na lastijo monopola nad razsojanjem, ne nad akademskim, ne nad državljanskim. Toda na drugi strani ravno način, kako sta se na prvo številko Poročila odzvala Mag in Slovenske novice, kaže, kako pač ni mogoče stopiti v pluralizem odgovornega razsojanja: ne z relativiziranjem ne z žrtveno identiteto! Še najmanj s takšno, ki se samoutemeljuje s splošno teorijo zarote in zato nastopa kot subjekt edine resnice. V takšnih okoliščinah dialog najbrž ni mogoč - kaj šele odgovornost. Avtorji teze o "nestrpnosti raziskovalcev ‘nestrpnosti’" so se s tem sami postavili na laž. Pokazali so, da je demokratični pluralizem zanje le priložnostni obrambni ščit - sredstvo, ne pa cilj. Zato Skupini za spremljanje nestrpnosti ne preostane drugega kot vztrajati.

1 Kovačič, Gorazd, Totalnost antikomunizma: Analiza nestrpnosti v reviji Mag, Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001.
2 Novinarji določajo celo žrtve, pogovor z dr. Vlasto Jalušič, Slovenske novice, 11. 1. 2002.
3 Budja, Bojan, Glas ljudstva, Slovenske novice, 11. 1. 2002.
4 Prim.: Jalušič, Vlasta, Ksenofobija ali samozaščita?: O vzpostavljanju nove slovenske državljanske identitete, Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001. Kuhar, Roman, Zgrabiti in izgnati, Vzorec ksenofobičnega diskurza v Slovenskih novicah, Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001.
5 Sintagmo je moč slišati v avizu oddaje Zrcalo tedna na TV Slovenija.
6 Puc, Ivan, Poročilo nestrpnosti, Mag, 14. 11. 2001. Kovač, Stanislav, Nevarni mirovniki, Mag, 21. 11. 2001. Šurla, Silvester, Milijonarji iz Metelkove, Mag, 28. 11. 2001. Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo žage, Mag, 5. 12. 2001.
7 Markeš, Janez, Kovačičev algoritem, Mag, 14. 11. 2001. Kršinar, Igor, Na vrbe!, Mag, 21. 11. 2001. Markeš, Janez, Žaga, Mag, 21. 11. 2001. Markeš, Janez, Novinarjem dihajo za ovratnik, Mag, 28. 11. 2001. Slivnik, Danilo, Nevarni strici (in nečaki), Mag, 5. 12. 2001.
8 Kovačič, Gorazd, Totalnost antikomunizma: Analiza nestrpnosti v reviji Mag, Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, št. 1, Mirovni inštitut, Ljubljana: 2001.
9 Magova percepcija resnice in sovražnika je bila nazorno vizualizirana na oglasu, na katerem je na sredini odgovorni urednik Danilo Slivnik za pisalnim strojem (medij resnice), okrog njega pa radialno prežijo krokodili.
10 Prim.: Markeš, Janez, Okupatorji ljubijo žage, in: Markeš, Janez, Po meri novega nacionalizma, Ampak, št. 12, Nova revija, december 2001.

izpis

/nestrpnost/porocilo/02/nestrpnost.pdf (3942 kb)

download Acrobat reader

 S O R O D N E   T E M E

sovražni govor in medijski diskurz

Medijska preža
Renata Šribar
Ženski vstop: Vstajništvo in spol v medijih
Melita Zajc
Ne le nevarnosti, glejmo raje prednosti novih prostorov javne komunikacije
Jernej Rovšek
Najbolje, da je odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena
Lija Mihelič
Z dvotirno obravnavo nad sovražni govor na spletu
Kaja Jakopič
Profesionalni razpihovalci sovražnega govora na spletu
Renata Šribar
Premalo in preveč spola
Ekskrementi
Renata Šribar
»Diskretne« medijske diskriminacije in prisilni androcentrizmi
Iztok Šori, Veronika Bajt
Novi digitalni mediji, seksualnost in migracije
Ekskrementi
Janez Polajnar
Corruptio optimi pessima ali kako je končalo prvo slovensko gledališče
Lija Mihelič, Miha Glavač
Prijavitelji dojemajo govor kot kazniv v zelo širokem obsegu
Sonja Merljak Zdovc
Spletni komentarji: kako pregnati sovražni govor?
Jernej Rovšek
Splet ne more biti izjema
Danijela Tamše
Bosanski delavec ni več prikazan kot tat služb, je pa zreduciran na nemočno žrtev
Tanja Petrović
Tako evropsko
Roman Kuhar
S sovražnim govorom je križ
Veronika Bajt
Onkraj metodološkega rasizma in privilegija koncepta belskosti
Renata Šribar
Regresija javnega diskurza o spolih, spolni usmerjenosti, starševstvu in družini
Renata Šribar
Portretiranje »levih« političark in potentnost desne politike
Ekskrementi
Eva Vrtačič
(Kulturni) Boj na računalnik
Marko Zajc
Zakaj sodobna homofobija spominja na nekdanji antisemitizem?
Viktor Ivančić
Prodor v odlagališče demonov
Ekskrementi
Mitja Velikonja
»TU JE SLO!« »JEBI GA I MI SMO TU« – (Anti)balkanski grafiti in street art slovenske urbane krajine
[1]
Tomaž Pušnik
Konstrukcija Balkana skozi vic v Sloveniji
Jernej Rovšek
Ali je sovražni govor sploh mogoče omejiti?
Sonja Merljak Zdovc
Samoregulacija spletnih medijev: kodeks, moderiranje in celostna registracija uporabnikov
Vesna Kobal
Čakajoč na »pravega«: reprezentacija samskih žensk v reviji Cosmopolitan
Suzana Oreški
Reprezentacije norosti: Privabljanje gledalcev z omalovaževanjem podobe ljudi, potisnjenih na rob
Suzana Oreški
Diskurzi družbenih avtoritet o duševnem zdravju – ovira vključujočim družbenim praksam
Špela Mihevc
So situacije z mediji, ki bi jih želeli spremeniti
Ekskrementi
Marko Zajc
»Tista neverjetna glupost«
Sonja Merljak Zdovc
Mednarodna nagrada za pogum v novinarstvu Claudii Julieti Duque in Vicky Ntetema
Ekskrementi
Andreja Trdina
Spet doma: zamolčevanje razrednih razlik v konstrukciji slovenske običajnosti
Andrej Motl
Sovražni govor v slovenskih medijih na spletu
Renata Šribar
Globalni monitoring medijev: komaj vsaka peta intervjuvana ekspertna oseba ženskega spola
Andrej Motl
Rasizem na internetu
Gorazd Kovačič
Otroške sanje vrhunskih športnikov in slovenska nacija
Brankica Petković
Slovenija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja 200.000 ljudi
Claire Frachon
Francija: Boljša medijska zastopanost legitimna težnja milijonov ljudi
Ekskrementi
Lana Zdravković
Ljudje niso edine živali, ki se smejijo!
Marko Zajc
»Zamorcev ne bomo umivali«
Suzana Oreški
Hendikep kot parodija – Primer razvedrilne oddaje As ti tud not padu?
Renata Šribar
Spol kot spotika Mladine
Roman Kuhar
V imenu družine potvarjajo podatke
Andraž Teršek
Pasti in spodrsljaji svobode izražanja[1]
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Ekskrementi
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Gojko Bervar
Islam in mediji
Gojko Bervar
Muslimanska skupnost ne obstaja, obstajajo muslimanske skupnosti
Nina A. Vobič
Razprava o gradnji džamije in konstrukti o slovenski kulturni podobi
Vesna Vravnik
Lezbična seksualnost prikazana s fotografijami, gejevska zakrita v karikaturah
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Za mastne dohodke lastne«
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Slovenski mediji o Kosovu – skozi prizmo velikih sil
Enisa Brizani
Zakaj RKC na spletni strani ne uprablja izraza Rom, temveč Cigan?
Taja Kramberger
Afera Dreyfus in tiskani mediji
Tanja Petrović
Spomin, izkušnja in raba jezika: primer Jugoslovanske ljudske armade
Robert Bobnič
Nezdrava mitologija tv-oddaje Na zdravje!
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Hvala za trud, toda ostanimo raje pri dejstvih
Ekskrementi
Nena Močnik
Mitološke koncepcije v zahodni Evropi živečih Turkov
Nina A. Vobič
Nelagodje, ko bo »komunistični drugi« postal središče sveta
Lana Zdravković
O pravici, ki jo hočemo uveljaviti
Ana Podvršič
Romi v Grosuplju: Romano Čačipe – Namišljene podobe
Tina Cigler
Romi v Novem mestu: Spregledani pozitivni premiki
Ekskrementi
Renata Šribar
Vloga medijev pri (ne)enakih možnostih žensk za politično participacijo v Sloveniji
Nina Djordjević
Medijske reprezentacije kosovske krize v letu 1999
Jurij Popov
O prostituciji in trgovini z ljudmi površno in senzacionalistično
Julija Sardelić, Miro Samardžija, Ksenija H. Vidmar
Medijski spektakel o družini Strojan
Lev Centrih
»Cigo iz Ambrusa«, dojenčkov smeh, vrtnice iz srčka in »jedi govna«
Eva Batista, Tea Golob
Medijska podoba centra za tujce – Utiranje poti za kulturni rasizem
Andrea Kosenjak
Podoba Balkancev v slovenskih medijih – Umazani, brezzobi, zli
Roman Kuhar
Kako je začela izhajati »revija, kjer je vse prav«?
Ekskrementi
Renata Šribar
Predvolilni primer medijske spolne diskriminacije
Nataša Čebular
Politizacija v medijih: primer džamije
Emina Zejnić
Lokalne volitve – Medijsko sprenevedanje
Brankica Petković
Romi v medijih – priložnost za ozaveščanje o diskriminaciji
Ekskrementi
Ksenija H. Vidmar
Multikulturna Evropa?
Bashy Quraishy
Danska, kako pogrešam tvojo humanost
Anne Knudsen
Danska: Karikature v luči priseljenske politike
Nika Susman
Francija: dvojna merila boja proti cenzuri
Sonja Merljak
O samocenzuri, cenzuri in ustrahovanju
Admir Baltić
Kaplja čez rob
Gojko Bervar
Evropske mule, karikatura in kodeks
Neva Nahtigal
Ni samo regulacija
Ekskrementi
Aldo Milohnić, Eva Metlikovič
Narisani izbrisani
Tonči Kuzmanić
Razkosanje žensk ali l'homme n'existe pas
Lilijana Burcar
»Razočarane feministke, razočarane ženske, razočarani moški«
Kaja Jakopič
Boj proti sovraštvu na medmrežju ali boj z mlini na veter
Alenka Bezjak
Medijske reprezentacije Afrike
Ekskrementi
Gojko Bervar
Mediji in manjšine, Slovenija in Velika Britanija
Renata Šribar
Političarke in medijski stereotipi
Majda Hrženjak
»Materinstvo in kariera« kot oglasna priloga
Lilijana Burcar
Seks v mačo cityju
Ekskrementi
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Gorazd Kovačič
Srce v breznu, amnezija in rasizem
Alenka Kotnik
Mediji o Bršljinu: Učitelj domnevno nasilen, Romi zagotovo
Tanja Taštanoska
Pravica do imena, do jezika in do medija
Iztok Šori
Medijska percepcija smrti Olene Popik
Marko Savić
Globalizacija in nacionalizmi v športu1
Živa Humer, Mojca Sušnik
Politika enakih možnosti žensk in moških brez medijske pozornosti
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Ciril Oberstar
Teorija bistvenih stranskih proizvodov razprave – Primer izbrisanih
Maks Kaš
Proizvodnja javnega jezika – Mi o Romih
Ignacio Ramonet
Za svobodne medije*
Ekskrementi
Brankica Petković
Medijski linč – Domnevni posiljevalec osumljen, obtožen in obsojen
Urška Mlinarič
O silhueti džamije in trpljenju Slovencev
Gorazd Kovačič
Izbrisani prikazani kot problem, ne kot oškodovanci
Lea Širok
Medijska slika odstopa italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu
Matej Kovačič
Zmago Jelinčič na RGL
Nataša Velikonja
Spopad stališč kot medijski konstrukt
Ekskrementi
Matevž Krivic
Mediji o izbrisanih
Mojca Pajnik
Polarizacija prostitucije: biznis ali javna nemorala
Jasminka Dedić
Hrvaška: Tisk o diskriminaciji Romov
Gorazd Kovačič
Nato: »Zaustavite levico!«
Alenka Kotnik
Islam: Bav bav Alah(1)
Tonči Kuzmanić
Nato: Leninismo, blanquismo e natoismo – senza gusto!
Mojca Pajnik
Islam: Spektakularno o džamiji
Simona Zavratnik Zimic
Islam: Človekove pravice kot ljubiteljska dejavnost
Renata Šribar
Pornografija: Po protipornografskemu ukrepu medijskega inšpektorja
Mojca Pajnik
Pornografija: Ženske med spolnostjo in pornografijo
Brankica Petković
Romi: Lahko je nič ne vedeti o Romih
Lucija Bošnik
Islam v zahodnih medijih
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Brankica Petković
Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov
Roman Kuhar
Homoseksualnost brez obraza
Antipoezija v reviji Maturant&ka
Tonči Kuzmanić
Cannibalismo con gusto ali nacionalna pojedina à la Jelinčič (kulinarična analiza)
Roman Kuhar
Moč besed Borisa Ježa
Špela Šebenik
Protiglobalizacijsko gibanje – medijski konstrukt
Dušan Rebolj
Pritožbe zoper diskriminacijsko poročanje
Peter Stankovič
Nacionalistična prisvojitev nogometnega preporoda v Sloveniji
Roman Kuhar
Pedri, čefurji, pa še rdeče oblečeni
Lea Širok
Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih
Simona Zavratnik Zimic
(Nove) etnične manjšine v Sloveniji?
Georgios N. Papadakis
Grčija
Mediji brez manjšin
Maria Yaneva
Bolgarija
Romi osovraženi tudi ko so bogati
Gordana Vilović
Hrvaška
Manjšine in novinarska etika
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Gorazd Kovačič
Za Nato z vsemi sredstvi
Marta Gregorčič
Poročanje Dela o nenasilju v Münchnu
Borut Osonkar
Spontana ideologija novinarstva
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Lucija Bošnik
Novinarji proti Miloševiću
Polona Movrin
Domneva nedolžnosti v medijih
Alenka Kotnik
Romi v medijih še vedno le kot problem
Majda Hrženjak
Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti
Vesna Leskošek
Legalizacija ali dekriminalizacija prostitucije
Matej Kos
Drugačna vizija Pohorja ne dobi medijske pozornosti
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Gorazd Kovačič
Razcvet natoskepticizma v vodilnih medijih
Alenka Kotnik
"Skrajneži" v slovenskih medijih
Roman Kuhar
Geji in lezbijke vam želijo lep dan
Gašper Malej
Legitimiziranje antikulturnega diskurza dr. Ruglja
Nevenka Dobljekar
Položaj žensk v medijih
Sabina Mihelj
Podobe žensk v medijih
Roman Kuhar
Misice kot piščančje horde?
Alenka Kotnik
Otroci in mladostniki v medijih
Igor Ž. Žagar
Kolumnisti sami izbirajo teme
Tanja Keršmanc
Vsaka zavrnitev objave še ni cenzura
Saša Bojc
Slovenski negativni junak Slobodan Milošević
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Karina Cunder
Vzpon ekološkega novinarstva
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Alenka Kotnik
V slogu očitne agitacije
Mojca Sušnik
»Že tako je malo pravih Slovencev!«
Simon Delakorda
Gola telesa in prazne epruvete
Srečo Dragoš
Umetna oploditev v katoliških medijih
Majda Hrženjak
Legitimiziranje neenakosti
Saša Banjanac Lubej
Sabina Obolnar, Slovenka
Peter Jančič
Zlorabljen medijski interes
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Roman Kuhar
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela – Drugič
Barbara Vodopivec
Tajnice, čistilke, gospodinje…
Dejan Pušenjak
Katarza slovenskih medijev
Alenka Kotnik
Sovražna retorika medijev
Roman Kuhar
V obljubljeni deželi ksenofobije
Bojan Veselinovič
Radijski spot pripravilo uredništvo
Tanja Gerkšič
Ekskrementi
Nikolai Jeffs
Podoba Afrike v slovenskih medijih
Suzana Tratnik
Tabloidna metaforika v črni kroniki Dela
Marjan Ogrinc
Mediji ignorirajo rock
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Sebastian Reinfeldt
Mi proti njim
Barbara Kelbl
Rome spet kriminalizirajo
Gregor Belušič
O beguncih površno in brezčutno
Miha Ceglar
Kdo je vandal?
Vine Bešter
Na strani gledalcev
Tonči Kuzmanić
To je mentalni rasizem!
Edo Pajk
Ekskrementi
»Čefurska golazen…«
Edo Pajk
Ekskrementi
Edo Pajk
Ekskrementi
Tonči Kuzmanić
Slovenska košarka ali košarka v Sloveniji
Tonči Kuzmanić
Strah in sovražnost v primeru »Veso«
Boris Čibej
Krivi so uredniki
Tonči Kuzmanić
»Hitler je dobro reševal problem brezposelnosti.«
Edo Pajk
Medijski stereotipi
Retorika begunske politike v Sloveniji
Edicija MediaWatch
Tanja Petrović
Dolga pot domov
Brankica Petković, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Marko Prpič, Roman Kuhar
Mediji za državljane
Roman Kuhar
Medijske podobe homoseksualnosti
Majda Hrženjak, Ksenija H. Vidmar, Zalka Drglin, Valerija Vendramin, Jerca Legan
Njena (re)kreacija
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije - ponatis
Karmen Erjavec, Sandra Bašić-Hrvatin, Barbara Kelbl
Mi o Romih
Tonči Kuzmanić
Bitja s pol strešice
Marjeta Doupona Horvat, Jef Verschueren, Igor Ž. Žagar
Pragmatika legitimizacije
Spremljanje nestrpnosti
2004
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2003
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Gorazd Kovačič
2002
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
2001
Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti
Novinarski večeri
05.03.2003
Bashy Quraishy, Christian Moe, Uroš Slak, Ahmed Pašić
O džamijah v Sloveniji
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
13.09.2001
Sanja Sarnavka, Tatjana Božić, Roman Kuhar
Ženske in mediji
27.03.2000
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider
28.02.2000
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva
22.05.1999
Orhan Galjus, Jožek Horvat, Marjan Dora
Če se rodiš cigan
Omizja
12.10.2006
Brankica Petković, Marko Prpič, Rajko Gerič, Darja Zgonc, Jože Vogrinc, Tomaž Perovič, Roman Kuhar, Jani Sever, Ahmed Pašić, Mitja Blažič, Ksenija H. Vidmar, Sandra Bašić-Hrvatin, Lenart J. Kučić, Iztok Jurančič, Lou Lichtenberg, Granville Williams, Božo Zorko, Branko Grims, Rina Klinar
Mediji za državljane
24.04.2006
Judit Takacs, Miha Lobnik, Brane Mozetič
Pluralizacija medijev ali kje je prostor za gejevske in lezbične medije?
21.03.2006
Admir Baltić, Ahmed Pašić, Beatriz Bedrija Tomšič Čerkez, Ilinka Todorovski, Ervin Hladnik Milharčič
Omizje o islamu in muslimanih v medijih
18.09.2003
Suzana Tratnik, Tatjana Pirc, Katarina Stojanović, Jani Sever, Gorazd Suhadolnik, Miha Lobnik, Marko Milosavljević, Roman Kuhar
Mediji in homoseksualnost