N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
uvodnik
medijska politika
medijski trg
javna radiotelevizija
medijske vsebine
novinarji
komunikacijske pravice
douglas kellner
mediji v svetu
recenzije in prikazi
ekskrementi
fotografija
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Mednarodni center za izobraževanje novinarjev, Opatija, 2006.
Če je do osemdesetih let prejšnjega stoletja, glavni regulator in usmerjevalec, da ne rečemo, cenzor, medijev bila politika oz. politična elita na oblasti, se je s prevlado neoliberalne agende situacija spremenila v tem smislu, da je glavni regulator in usmerjevalec medijev postal njegov lastnik, mehanizmi cenzure pa so se v skladu z liberalnimi principi časa modificirali v mehanizme samocenzure. Lastniki in predvsem oglaševalci so postali tisti, ki narekujejo vsebino, profil, usmeritev, orientacijo medijev, profitna logika je postala najbolj pomemben faktor medijske industrije, informacija pa je postala trgovski artikel. Z izginjanjem pritiskov ideološkega enoumja se je povečeval pritisk tržnega enoumja, ki spet v novi luči postaja ideologija par exellence.

Gospodarstvo je prevzelo pomembno vlogo v svetovnih dogodkih in vsi procesi internacionalizacije in globalizacije so vezani gotovo izključno na gospodarstvene tokove, oz. na politiko, ki skozi ekonomsko (in tudi medijsko) supremacijo, želi vzpostaviti nov svetovni gospodarski red. V tej in takšni situaciji sta tisk in založništvo postala ena izmed največjih medijskih industrij na svetu. Posledica ali pa vzrok tega je dejstvo, da se mediji vse bolj obračajo h komercializaciji, vse večji delež dobička pa ustvarjajo iz oglaševanja in ne več iz prodaje. Novinarji in uredniki tako izgubljajo vpliv v medijih, ki ga prevzemajo lastniki.

»Živimo v svetu interesov, kjer posamezniki in posamezne družbene skupine popolnoma izgubljajo vpliv. Živimo v svetu hierarhijskega ustroja z oligocentričnim sestavom vrednot. Končno, živimo v svetu gospodarskega nasilja in tehnologij, ki vsebujejo klico samouničenja. Gospodarsko nasilje nad človekom je obrnjeno predvsem k kratkoročnim interesom profita, zamolčuje se pa dolgoročna škoda za ves svet. Praksa dokazuje, da relativno nizka raven sociologije kulture ne omogoča resnično medčloveško, mednacionalno in mednarodno komunikacijo in sodelovanje.« Tako v svoji knjigi »Medijska obratnica« piše dolgoletni hrvaški novinar s področja gospodarstva ter medijski analitik Ante Gavranović.

Tisti, ki poseduje medije ima resnično politično in družbeno moč. Čeprav se veliki medijski magnati trudijo prikriti svojo vseprisotnost je že nekaj časa znano, da nekaj deset konglomeratov kontrolira največji del medijske pokrajine. To so: AOL Time Warner, Viacom, Vivendi Universal, The Wald Disney Co, Bertelsmann, News Corporation International, Sony Corporation, Reed Elsevier, Gannett Co. Inc. In Pearson PLC. Njihove aktivnosti vključujejo in kontrolirajo vse medije: radio, tv, film, glasbo, dnevni tisk, časopise, mesečnike in knjige. Kot protiutež se pojavljajo decentralizirane, ne-hierarhične skupine, ki delujejo samoorganizirano in prostovoljno preko različnih medijskih kanalov; nastajajo piratske radijske in ponekod tudi televizijske postaje, krepi se družbeni medijski aktivizem, nastajajo različni »svobodni« in neodvisni ter nekomercialni internetni portali …

Novinarji, kot vztrajno poudarja avtor zastopajo glas javnosti, njihov poklic pa je čedalje težaven in problematičen ter otežen. Četudi je vloga javnosti na žalost pogosto z zlorabo vpliva PR zvedena na ogoljeno manipulacijo, tako bralci ne berejo več to kar želijo, temveč tisto, kar se jim skozi medije plasira, je po drugi strani javno mnenje edina brana, ki poskuša ohraniti ekonomsko in socialno identiteto vsake družbe. Zato sta dolžnost in obveza novinarjev, da se borijo za svobodo opravljanja svojega poklica, zatrjuje avtor.

Kot posledica globalne gospodarske stagnacije in recesije se mediji soočajo z različnimi problemi, kot so: vsesplošna komercializacija, plehkost vsebine in pristopa, senzacionalizem pri poročanju, prevlada rumenega tiska … Lastniki medijev mislijo predvsem na profit ter nasprotujejo in otežujejo kvaliteto v novinarstvu, zato televizije kot so npr. arte, Phoenix, 3sat ali Deutschland Radio težko dobijo programska sredstva in podporo za svoje delovanje. Vse bolj se pozablja, opominja avtor, da so mediji del kulture celotne družbe in ne le njegove elite.

V tej kompleksni družbeni igri se prepogosto pozablja na same bralce, gledalce, poslušalce – odjemalce medijskih vsebin. Mlajši ljudje vse manj berejo časopise, poslušajo radio, gledajo televizijo. Njihove navade in zahteve se spreminjajo. Ob pojavu interneta se je celi medijski trg postavil na glavo. Zato se medijski ustvarjalci nahajajo pred še enim izzivom – kako obdržati svojo publiko? S tem je povezana in mogoče tudi ogrožena ter pod vprašaj postavljena glavna naloga medijev: obveščanje in informiranje. Drugače povedano: mediji so ogroženi v svojem samem bistvu. Če želijo preživeti se morajo prilagoditi novim trendom in zahtevam. Obenem pa, poudarja avtor, ne smejo pozabiti na svojo glavno nalogo ter za voljo popularnosti ne smejo zanemariti kvaliteto in ogroziti profesionalnosti.

V nekaj zadnjih letih je naklada dnevnih časopisov v EU upadla za cca. 5 milijonov izvodov. Omenimo koristen podatek, ki ga najdemo v knjigi, da so najbolj številni bralci Norvežani in Japonci, sledijo jim Finci in Švedi. Da bi ostali konkurenčni na trgu in se bolj prodajali, časopisi izumevajo nove in nove načine, npr. skupaj s časopisi prodajajo knjige, cd-je, ali podobne izdelke. Prvi je s to prakso začel španski časopis El Mundo, sledila mu je italijanska La Repubblica, potem pa še Le Figaro, El Pais, Daily Mail, La Vanguardia, Libero, Suddeutsche Zeitung in ostali časopisi po svetu. Kot vemo, tudi slovenski.

Drugačno strategijo so ubrali britanski časopisi. Angleški The Independent že od leta 2003 vsako svojo izdajo z isto vsebino tiska v dveh formatih (klasični veliki format, ti. broadsheet in tabloidna oblika), več kot 70 procentov izdaje se proda v tabloidni obliki. Tudi to ukazuje na komercializacijo medijske industrije, ki kakor pravi Noam Chomsky (v: »Mediji, propaganda i sistem«, Što čitaš, Zagreb, 2002) pravzaprav sploh ne prodaja časopisov; njihova glavna preokupacija so oglaševalci, njihov pravi proizvod pa so bralci. V takšni dvojni obliki danes izhajajo še The Times, The Guardian ter Daily Telegraph.

Jasno je, da novi bralci iščejo drugačne medije. Internet s svojo hitrostjo, popolnostjo, neomejenim številom informacij, možnostjo iskanja in takojšnjega pristopa, ter, kar je še mogoče najbolj pomembno brez možnosti cenzure (vsaj zaenkrat) predstavlja resno grožnjo ne le časopisom, tisku, temveč tudi elektronskim medijem (radio in TV). Nove forme pa prinašajo nov način branja in novo premišljanje sveta. V tem trenutku je internet mogoče edina možnost, da se izognemo kapitalskim pritiskom, cenzuri ter samocenzuri, tendencioznosti in izkrivljanju informacij… Čeprav so po drugi strani tudi možnosti za zlorabe večje. Dejstvo je, da nikoli nismo imeli toliko informacij, kot jih imamo danes (avtor daje primer vikend izdaje The New York Timesa, ki vsebuje več podatkov, kot jih je povprečni prebivalec 17. stoletja lahko dobil v Angliji tekom cele svoje življenjske dobe), problemi nastajajo pri prezentiranju in plasiranju le teh.

V svoji knjigi se Gavranović trudi zajeti medijsko problematiko na širšem področju. Na koncu pa oriše še stanje medijev v Balkanski regiji. Zatrjuje, da po 15 letih tranzicije na Balkanu, na medijskem prostoru še vedno imamo popolno ali parcialno netransparentnost v koncentraciji lastništva, nekje je del državnega lastništva v medijih še vedno precej visok. Splošni padec naklad najbolj pomembnih dnevnikov in tednikov pa kaže, da je stanje resnega novinarstva v defanzivi. In to je splošni zaznani problem v medijih, ki iščejo nove rešitve na nove probleme. Knjiga Medijska obratnica ponuja precej iztočnic za razmišljanje o tej problematiki.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi

Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes