N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
uvodnik
mediji in pravo
izobraževanje novinarjev
medijska etika in samoregulacija
fotožurnalizem
črnogorski državni mediji
izzivi za svobodo izražanja
medijske selitve
odzivi
medijska vzgoja
internet
recenzije
ekskrementi
foto
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Črnogorski državni mediji pod kontrolo političnih strank
V črnogorskem tisku se je zgodil paradoks: v težki finančni krizi in potem, ko je v republiki več desetletij dominiral edini časnik - Pobjeda - so v kratkem času začeli izhajati še trije dnevniki - Vijesti, Dan in Glas Crnogorca.

Ta podatek še ne bi bil tako zanimiv, če ne bi imeli omenjeni časniki vsak po 60.000 izvodov naklade. Ob padcu naklade beograjskega tiska, ki je bil dolgo časa edina in zelo močna konkurenca Pobjedi, in ob dejstvu, da ima Črna gora 650.000 prebivalcev, je to zelo visoko povprečje. Verjetno se tudi najboljšim poznavalcem tukajšnjih medijskih razmer niti v sanjah ni prikazovala tako velika številka, ki prepričljivo govori o »revolucionarni« spremembi na časopisnem trgu v Črni gori.

Čeprav so razlike v stilu in uredniški politiki teh dnevnikov zelo očitne tudi laikom, je dejstvo, da je dobil državni časnik Pobjeda zelo močno konkurenco. To velja predvsem za Vijesti, tako da ni izključeno, da bo le dve leti stari časopis mogoče že v nekaj mesecih bolj bran od Pobjede. Formula uspeha je v agresivnejšem marketingu, uvajanju tržnih standardov, modernejšem (elektronskem) prelomu, hitrejšemu reagiranju na dnevne dogodke…

Novi dnevniki so začeli s težavami, značilnimi za zagon tako pomembnega projekta, vendar pa so bili brez bremena, ki ga ima klasično državno podjetje, kakršno je Pobjeda. Ta je iz časov socializma podedovala ogromen, počasen in slabo plačan aparat z nekaj sto zaposlenimi novinarji, grafiki in drugim osebjem, ki bo kmalu hudo breme tako za kolektiv kot tudi državo.

Pri elektronskih medijih je v zelo podobnem položaju Radio Črne gore, ki je dobil v majhnih in lokalnih postajah izjemno močno zasebno konkurenco. Položaj državne televizije, brez dvoma najmočnejšega in najvplivnejšega medija v Črni gori, pa bo še dolgo ostal nedotaknjen. Čeprav v Črni gori delujejo še druge televizijske hiše, je očitno, da se še ni pojavil močan vlagatelj, ki bi bil pripravljen tvegati veliko denarja in narediti resno tv postajo kot protiutež državni televiziji, hkrati pa imeti od tega tudi finančno korist.

Zakon o medijih
Črnogorski zakon o javnem informiranju, sprejet je bil sredi februarja lanskega leta skupaj s predpisi s področja volilne zakonodaje, vsebuje zelo liberalne norme, ki regulirajo ustanavljanje glasil. Izdelan je bil po vzoru držav z demokratično tradicijo in dobil v tem delu najvišje ocene domačih in tujih pravnih strokovnjakov, pa tudi politikov in novinarjev. Vendar pa dobršnji del teksta zakona natančno obravnava delo državnih medijev, tako republiških (RTV in Pobjeda) kot tudi občinskih oziroma tistih, ki so jih ustanovile skupščine republike in enote lokalne samouprave (skupščine občin). Še v času priprave zakona so imeli o tem delu zakona novinarji iz državnih medijev zelo veliko pripomb, vendar jih politiki kratko malo niso hoteli poslušati. Vsi - tako oblast kot opozicija - so se strinjali, da obdržijo državne medije pod svojo popolno kontrolo. Tako so v 24. členu zakona o javnem informiranju zapisali, da določa »programsko smer, način dela, pravice, obveznosti in odgovornosti v javnem glasilu ustanovitelj javnega glasila« - se pravi skupščina preko programskih odborov. V 26. členu lahko beremo, da imenujejo programske odbore javnega glasila pristojne skupščine, in sicer tako, da v programskem odboru sedi po en predstavnik vsake stranke, zastopane v parlamentu. O tem, ali naj bi programski odbor oblikovali po paritetnem principu ali na podlagi zaupanja volilcev na volitvah, je bilo slišati maratonske razprave in na koncu so se odločili za načelo paritete, kar je bil, po mnenju mnogih, pomemben demokratičen dosežek Črne gore.

Skoraj brez razprave so se politiki iz vladajoče in opozicijskih strank odločili, da iz programskih svetov popolnoma izločijo novinarje. Še več, v njih ne samo da ni novinarjev, ampak celo glavni urednik, ki je po zakonu odgovoren za objavljeno vsebino, »sodeluje v delu programskega odbora, vendar brez pravice odločanja«.

Koliko vrstic kateri stranki
Programski odbor po razpisu z dvotretjinsko večino voli in razrešuje glavnega in odgovornega urednika, kar je po eni strani restriktivna norma. Na drugi strani pa se lahko izbor glavnega urednika zelo zaplete, kajti od sedmih članov programskega sveta jih mora vsaj pet glasovati za urednika RTV in Pobjede. Kaj o posameznem kandidatu misli novinarska stroka v njegovi hiši, politikov ali nič ne zanima ali pa menijo, da so nepogrešljivi.

O tem, koliko je političnim strankam v Črni gori, še posebno tistim, ki imajo polna usta demokracije in neodvisnih medijev, pomembna »jeklena kontrola« državnih medijev, najbolj priča podatek, da zakon o informiranju določa obvezna pravila o tem, kako bosta RTV in Pobjeda spremljali strankarske dejavnosti. Ta pravila določajo, da se sporočila za javnost strank objavljaju brez novinarskih intervencij, predvideno pa je tudi število vrstic, ki ga mora vsebovati poročilo s strankarske tiskovne konference. Določeno je tudi, koliko prostora bo dobilo poročilo s strankarske tribune, koliko fotografij in drugega slikovnega materiala bo objavljeno, v katerem terminu, na kateri strani, kdaj na prvi, kdaj na notranji itn.

Ali je v takšnih okoliščinah sploh smiselno govoriti o novinarski svobodi, zavesti in odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da teh pravil in paragrafov ni treba spoštovati nikomer drugemu, razen državnim medijem?

Drugo pomembno vprašanje pa je zapostavljeno tako v zakonih kot v pravosodni praksi, to pa je, kako zaščititi ljudi pred klevetanjem in žalitvami. Čeprav so, še zlasti v zadnjih nekaj mesecih, nekateri mediji tudi vsak dan, objavljali »sve i svašta«, kar bi celo laik lahko prepoznal kot prekršek ali hujšo kršitev zakona, se ni zgodilo nič. Ljudje, ki so bili napadeni - torej potencialni zasebni tožniki, kakor tudi javno tožilstvo in novinarsko častno razsodišče niso reagirali.

Zdi se, da si nihče ne želi bremena »nultega primera«, ker očitno vsi mislijo, da je bolje trpeti posledice žalitve ali očitne laži, kot pa vložiti obtožnico, zaradi katere bi se na tožnika že jutri v istih glasilih usul plaz še hujših obtožb.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji v vzhodni in jugovzhodni Evropi

Medijska preža
Zrinjka Peruško
Kaj je bilo narobe z reformami medijev v postsocialistični Evropi?*
Snežana Trpevska
Razdrobljenost trga v jugovzhodni Evropi in degradacija profesionalnega novinarstva*
Jovanka Matić
Novinarji kot gibalo reform medijev*
Tarik Jusić
Bosna in Hercegovina: Med stagnacijo in tranzicijo*
Judit Bayer
Nauki medijskih reform v srednji in vzhodni Evropi: Vsaka družba ima tak medijski sistem, kot si ga zasluži*
Brankica Petković
Zakaj primerjati reforme medijskih sistemov?
Saša Banjanac Lubej
Grški vstop na televizijski trg v Sloveniji: Nafta, ladjedelništvo, šport in mediji
Biljana Žikić
S skuterji do televizije:TV Pink Si – TV3 Pink – TV3 Medias
Rastko Močnik
Kaj je vse pomenil izraz »civilna družba«?
Lucio Magri
Revolucija na Zahodu*
Gojko Bervar
Morda smo imeli srečo: nauk posnemanja modelov samoregulacije v državah nekdanje Jugoslavije
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Tanja Petrović
Tako evropsko
Goran Ivanović
Hrvaška televizija in očitki korupcije
Snježana Milivojević
Srbija: Prvo in zadnje poročilo o medijih in korupciji
Ana Frank
Turčija: Mediji kot žrtev zgodovinskih notranjepolitičnih bojev
Goran Ivanović
Ali je WAZ izgubil sapo na Balkanu?
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Goran Ivanović
»Krezubi trozubac« danes: kje so pristale tri nekdanje mladinske radijske postaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda?
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Sandra Bašić-Hrvatin
Kronika napadov na hrvaške novinarje
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Ines Kuburović
Slovenski mediji o volitvah v Bosni in Hercegovini: Utrjevanje podobe brezperspektivne države
Saša Banjanac Lubej
Maltretiranje bralcev z resnico
Tanja Petrović
Strokovnjaki brez spomina: Slovenija in »zahodni Balkan«
Ivan Čolović
Kaj bi Srbija v Evropi?[1]
Marko Zajc, Janez Polajnar
»Noseč to zapadno kulturo doli na slovanski jug«
Andrej Stopar
Rusija: »V tem primeru ste nas prehiteli!«
Gordan Malić
Hrvaška: Sodni dan neodvisnega časopisnega založništva
Stipe Ćurković
Hrvaška: Mediji, javnost in študentska zasedba fakultet
Kaja Jakopič
Hrvaška: Novinarji kot tarče
Saša Banjanac Lubej
Odgovornost novinarjev v vojni v nekdanji Jugoslaviji – Lustracija, sojenje ali pozaba
Viktor Ivančić
Hrvaška in Slovenija: Nacionalistična jugonostalgija
Sanja Prelević
Fikser – desna roka tujemu novinarju
Saša Panić
Feral Tribune: Ugasnil forum kritične javnosti
Saša Panić
Na silo izgnani s tako imenovanega medijskega trga
Predrag Lucić
Laku moć, voljena Hrvatska
Viktor Ivančić
1996: Kako je bil obrekovan Feral Tribune
Senad Pećanin
Bosna in Hercegovina: Klientelizem in mediji
Snežana Trpevska
Makedonija: Največje televizijske postaje v službi političnih obračunov
Milka Tadić Mijović
Črna gora: Mediji brez distance do vladajočih krogov
Lana Zdravković
Ante Gavranović: Medijska obratnica – Novi čitatelji traže drugačije novine
Boris Čibej
Demokratične čistke
Neva Nahtigal, Nena Skopljanac, Martina Valdetara
Desetletje za vključitev Romov (2005–2015)
Brankica Petković
Raznovrstnost tiskovnih svetov v Evropi
Lana Zdravković
O televiziji v srednji in vzhodni Evropi
Lana Zdravković
Link, revija za razvoj elektronskih medijev
Ksenja Hahonina
Ukrajina Oranžni preobrat
Toni Gabrić
ZaMirZINE
Saša Bojc
Poročilo Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI)
Dušan Rebolj
Mrtvi ilegalci in preplašeni ostali
Regionalna konferenca o koncentraciji lastništva v medijih
Mojca Planšak
FM@dia Forum 2004
Saša Banjanac Lubej
Dopisniki kot bojevniki za nove slovenske trge
Sanja Prelević
O Črni gori črno …
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sandra Bašić-Hrvatin
Kako WAZ pritiska na novinarje v jugovzhodni Evropi?
Boris Čibej
Rusija: Ponarejeni intervjuji in črni novinarski PR1
Dušan Rebolj
Tuji lastniki medijev v srednji in vzhodni Evropi
Saša Bojc
Regulacija medijskega lastništva v državah vzhodne Evrope
Petar Luković
Srbija: Polemika o soočenju s pretklostjo – Kdo bi še kopal po dreku?
Veran Matić
Srbija: Mediji in »zdravljenje« družbe – nerealna pričakovanja
Beata Klimkiewicz
Poljska
Od liberalizacije do stroge regulacije
Velislava Popova
WAZ osvojil bolgarski časopisni trg
Boris Rašeta
Štirinajst časopisov in distribucijska hiša
Dragan Novaković
WAZ v Beogradu
Petar Luković
Srbija - Povedati fašistu, da je fašist
Snježana Milivojević
Srbija - Molk ne zabriše preteklosti
Aleksandra Maček
Makedonija - Mediji kot "varuhi nacije"
Saša Banjanac Lubej
Hrvaška, Srbija - Konec ilegalnega uvoza tiska
Jasmina Popović
Ko novinarji čistijo stranišča
Zoya Dimitrova
Bolgarija - Preiskovalni novinarji, združite se
Gašper Lubej
Makedonija
Profesionalizem zamenjala etnična lojalnost
Ranko Vujović
Črna gora
Kako medije izmakniti državnem nadzoru
Goran Ivanović
Hrvaška
Nevihta nad Latinico
Tamara Spaić
Seksgate na srbski način
Ahmed Burić
Čigavo je Oslobođenje?
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Beata Klimkiewicz
Biti državen ali ne?
Peter Bajomi-Lazar
Cena za državno podporo
Kaja Jakopič, Saša Banjanac Lubej
V etru Nove Evrope
Jan Moláček, Petr Kopecky
Svet in generalni direktor – generatorja krize
Danail Danov
Upor na nacionalnem radiu
Damir Matković
HRT ostaja gospodar medijskega prostora
Peter Bajomi-Lazar
Državna televizija na kolenih
Tadej Labernik
Ukinitev sedanje Radiotelevizije BiH
Ahmed Burić
Reformo diktira mednarodna skupnost
Saša Andonovski
Predlog medijskega zakona kot skrivnost
Denis Latin
Soočenja okrog konkretnih problemov
Snježana Milivojević
Bila je to najbolj umazana kampanja doslej
Milan Milošević
Napovedi so bile točne
Beata Klimkiewicz
Neškodljiva parodija
Gordana Suša
Skozi gozd do nove televizije Srbija
Laszlo Seres, Barbara Bizjak
So javni mediji sredstvo vladanja?
Lucija Bošnik
Načrtno potiskanje v kaos
Snježana Milivojević
Kako uničiti javnost
Sandra Bašić-Hrvatin
Dosje o represiji
Ognjen Tvrtković
Analiza pisanja beograjske Politike
Remzi Lani
Pismo koordinatorju Pakta stabilnosti
Boris Rašeta
Kaj bo z državnimi mediji na Hrvaškem?
Beata Klimkiewicz
Medijski imperij Radio Maryja
Arturas Mankevicius
Ugled in uspeh gresta skupaj
Boris Rašeta
Brutalna akumulacija kapitala
Tatjana Mandić
Nadzorovanje in kaznovanje novinarjev
Gabor Holmai
Državni uradniki morajo prenesti kritiko
Senad Pećanin
Skrivanje za zasebnimi tožbami
Zlatan Karabegović
Razkrivanje nepravilnosti je brez odmeva
Sandra Bašić-Hrvatin
The Baltic Media Monitor
Hrvaške parlamentarne volitve 2000 - monitoring televizije
Dragan Bisenić
Kriza neodvisnega novinarstva v Srbiji
Vladan Mićunović
»Jeklena« kontrola državnih medijev
Miklós Sükösd
Največ tujega lastništva
Petio Zekov
Waz narekuje pravila bolgarskega časopisnega trga
Milan Šmid
Preizkusni poligon za deregulacijo medijev
German Filkov
Elektronski »bum« v makedonskih medijih
Alexandre Lévy
Smrt neodvisnega informiranja v Srbiji
Dragiša Drašković
Slovenija v očeh srbskih medijev
Brankica Petković
Komu vasi lepo gorijo?
Snježana Milivojević
Politično življenje Srbije v informativnih medijih
Sandra Bašić-Hrvatin
Hard-Core politika in X-rated mediji
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Brankica Petković
Šola profesionalne solidarnosti
Sandra Bašić-Hrvatin
Republika
Veran Matić
Moč in smisel mreže sorodnih medijev
Edicija MediaWatch
Mitja Velikonja
Titostalgija
Novinarski večeri
22.10.2003
Ilinka Todorovski, Aleksander Stanković, Bruno Lopandić
Hrvaška in Slovenija v medijskem ogledalu
29.05.2003
Snježana Milivojević, Dejan Anastasijević
Srbski mediji po atentatu
19.06.2000
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
17.02.2000
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik
23.04.1999
Anna Zarkova, Mojca Širok
Kaj hoče ženska
10.11.1998
Senad Pećanin, Jani Sever
Politika z drugačnimi sredstvi
30.01.1998
Milka Tadić, Blerim Shala, Blanka Doberšek
Smrt velike Srbije
14.05.1997
Aleksandar Tijanić, Mišo Alkalaj
Novinarstvo in nacionalni interes