Mineva osmi mesec od brutalnega napada na novinarja Večera Mira Petka.
Kriminalistom in tožilstvu v tem času ni uspelo narediti koraka naprej oziroma raziskati, kdo je napadel Petka in kdo je napad nanj naročil. Po neuradnih informacijah policija sicer ve, kdo je izvedel napad in tudi, kdo ga je naročil, vendar pa zbiranje verodostojnih dokazov ni uspešno. Zaradi nespodobnih in čudnih izjav tiskovnih predstavnikov policije, ki so poskušali odgovornost za lastne težave preložiti na slovenske novinarje, pa je v začetku septembra reagiralo društvo novinarjev in o primeru Petek obvestilo mednarodne organizacije. Z možnimi protesti pri slovenskih oblasteh so se odzvali v Mednarodni zvezi novinarjev, v zvezi urednikov in v nekaterih manjših novinarskih zvezah, na neodvisne slovenske institucije pa so se oktobra zaradi primera Petek obrnili tudi ocenjevalci razvoja Slovenije, med njimi tudi ameriško zunanje ministrstvo. Veliko je indicev, da bo postal primer Petek del poročil o stanju človekovih pravic v Sloveniji, ki jih pripravljajo različne institucije.

Slovenska tiskovna agencija je v vse večji agoniji, zaradi nevzdržnih razmer pa v druge službe odhaja vse več njenih najboljših novinarjev. Za nastale razmere je nedvomno odgovoren dosedanji direktor agencije, ki v naslednjih mesecih odhaja v diplomatsko službo, agencijo pa prepušča koalicijskim usklajevanjem. Imenovanje novega direktorja Slovenske tiskovne agencije je namreč zadnji mesec predvsem predmet usklajevanja v koalicijsih strankah, svojega direktorja pa želita postaviti tako Liberalna demokracija Slovenije kakor tudi Združena lista. Kandidati, katerih imena so doslej pricurljala v javnost, kažejo predvsem odnos politike do STA: gre namreč za ljudi, ki se z mediji nikoli niso ukvarjali, nekateri pa so do njih še v prejšnjem režimu nastopali na povsem napačnih temeljih. Pa to sploh ni največji problem državne tiskovne agencije - državni zbor namreč še vedno ni sprejel zakona o STA in tako je njeno vsakoletno poslovanje odvisno predvsem od naklonjenosti finančnega ministrstva.

Aleks Štakul, generalni direktor RTV Slovenija, se je v preteklih mesecih odločil za dodaten pritisk na novinarje televizije: namesto da bi poskušal doseči z njimi konsenz o postopnem reševanju težav, v katerih se je znašel zavod, je najprej demotiviral celoten novinarski kolektiv - saj je začel varčevanje prav na tem, tudi sicer finančno podhranjenem delu zavoda. Pa to še ni vse: demotivacijo izvaja tudi z odrekanjem reprezentativnosti sindikatu novinarjev na TV Slovenija. V novinarskih vrstah se zaradi tega pojava - ki pa ni značilen zgolj za RTV Slovenija - že pojavljajo ideje o splošni stavki.

Nadzorni svet časopisne družbe Dnevnik d. d. je imenoval novo dvočlansko upravo podjetja. Za predsednika uprave je bil imenovan mag. Branko Pavlin, nekdanji direktor pida Infond-Zlat in enote KBM Infond v Ljubljani, za člana uprave pa Branko Bergant, dosedanji direktor časopisne družbe Dnevnik.

Preiskovalni sodnik v Ljubljani je v torek, 9. oktobra 2001, zaslišal novinarja dnevnika Večer Blaža Zgago zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti, po pogovoru z njim pa začel tudi vse nadaljne postopke zoper njega. Zgaga naj bi po mnenju preiskovalcev prekršil kazenski zakonik z objavo zaupnega vojaškega dokumenta. Društvo novinarjev je zato protestiralo in izrazilo upanje, da preiskava poteka na podlagi trdnih dokazov in da je objavljeni dokument nosil oznako zaupnosti v skladu z veljavnimi predpisi. Zgaga se je namreč pri objavi zaupnega dokumenta skliceval na dejstvo, da sodelovanje med slovensko in ameriško obveščevalno službo ni bilo urejeno s posebnim sporazumom in da o sodelovanju niso bili obveščeni vsi nosilci pooblastil in javnih funkcij, ki bi morali biti o tem obveščeni. Po Zgagovem mnenju je bilo zato sodelovanje obeh služb nezakonito. To je bil razlog, da je Zgaga kljub tajnosti menil, da obstaja interes javnosti seznaniti se z dokumentom. Kazenski zakonik namreč določa, da se ne glede na kazensko določbo v zvezi z izdajo vojaške skrivnosti ne kaznuje tistega, ki vojaško tajnost, katere vsebina je v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju obrambnih sil in njihovih priprav za obrambo države, če objava za državo nima škodljivih posledic.

Da na odnos med Slovenijo in ZDA objava omenjene vojaške skrivnosti ni vplivala, je nedvomno pokazala tudi ameriška stran z obiskom njenega predsednika Georga W. Busha v Sloveniji. Vendar pa tožilstvo vztraja pri pregonu Zgage. Kazenski pregon zoper Zgago je zahteval Janez Janša, ko je bil minister za obrambo leta 2000.

V ponedeljek, 22. oktobra ob 23.30 so policisti na Tomšičevi ulici v Ljubljani pred hišno številko 12 aretirali profesorja na Fakulteti za družbene vede in kolumnista Sobotne priloge Dela Vlada Miheljaka, politologinjo Nado Kirn Špolar, podjetnika Sreča Kirna in Zorana Štrbaca. Krivi naj bi bili, ker so se zadrževali v bližini ameriške ambasade. Seveda tega prekrška ali kaznivega dejanja ni v nobenem zakonu. Noben policist se v postopku ni niti predstavil ali navedel razlogov za legitimiranje navedenih javnih oseb niti izrazil sumov storitve kaznivega dejanja, temveč so, neupoštevaje v zakonu o kazenskem postopku predpisani postopek, ki zahteva utemljen sum, brez navedbe razlogov zahtevali osebno legitimiranje. Po aretaciji jih niso seznanili z razlogi za aretacijo, niso jim pojasnili njihovih pravic, dolžnosti, niso jim omogočili dostopa do odvetniške pomoči. Tudi ko so jih po dveh urah izpustili, jim niso navedli razlogov za šikaniranje. Dan potem je policija to poskušala opravičiti z domnevnim kršenjem zakona o osebni izkaznici. Že v času aretacije je pri direktorju policije in notranjem ministru protestiralo društvo novinarjev, v naslednjih dneh pa so se tem protestom pridružili še nekateri. Uredništvo Mladine je zaradi izgreda ostro protestiralo: protesta ne naslavljamo zgolj na policijo, pač pa tudi na notranje ministrstvo, ki je dolžno sprejemati usmeritve delovanja policije. Hkrati protest naslavljamo na celotno vlado, saj se je vlada kot celota zavezala, da bo prispevala svoj delež h globalnim antiterorističnim naporom. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi slovenska oblast pripadnost globalni antiteroristični koaliciji izkazovala z napadi na svobodo tiska. Mirovni inštitut: Gre za očitne kršitve človekovih pravic in svoboščin. Opravičevanje teh dejanj policije, da gre za antiteroristične ukrepe v smislu poostrenega varovanja veleposlaništva ZDA, ocenjujemo za nevarno in nesprejemljivo. Gre za simptom politike nasilnega poseganja v pravice posameznikov in posameznic, ki predstavlja grožnjo temeljnim načelom demokratične družbe. Liberalna akademija je v svojem sporočilu zapisala, da je odvzem prostosti štirim osebah potekal v dvomljivih okoliščinah. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ne nasprotujejo temu, da represivni organi države, ko razmere to zahtevajo, ukrepajo v skladu s svojimi zakonsko določenimi pooblastili. Vendar pa stopnjevanje ozračja ogroženosti ne sme biti zadostna podlaga za to, da policija pri izvajanju svojih pooblastil omejuje ustavne svoboščine državljanov ali krši človekove pravice. Biti za policijo neznana oseba je nedvomno ena temeljnih pravic državljanov v sodobnih demokracijah.