N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
o   v e č e r i h
m a n i f e s t
s e z n a m
 
2005
 
2004
 
2003
 
2002
 
2001
 
2000 10.11.
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn

05.10.
Peter Jančič, Grega Repovž
Mediji v navzkrižju predvolilnih interesov

12.09.
Denis Latin, Bojan Krajnc
Televizijsko odpiranje tabujev

04.09.
Gojko Bervar, Claude-Jean Bertrand, Roger Blum
Samoregulacija - up ali pokora sodobnega novinarstva

19.06.
Jacek Žakowski, Tomaž Gerden
Vzhodno od "raja"?

19.05.
Janko Baljak
Anatomija bolečine

18.04.
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?

14.04.
Rainer Reichert, Peter Frankl
Medijska industrija v novi Evropi

27.03.
Andreas Unterberger, Ignac Golob
Naš sosed Haider

28.02.
Predrag Lucić, Tonči Kuzmanić, Petar Luković
Jezik gneva in sovraštva

17.02.
Velibor Čović, Uroš Lipušček
Dober večer, gospod predsednik

 
1999
 
1998
 
1997  
g o s t j e / s o g o v o r n i k i
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
Gosta 41. novinarskega večera sta obiskovalce Galerije ŠKUC najprej seznanila s trenutnimi razmerami v srbskih in hrvaških medijih. Urednica zunanjepolitične redakcije srbskega tednika Vreme Seška Stanojlović je ugotovila, da je medijska slika seveda popolnoma drugačna od tiste pred 5. oktobrom, kljub temu pa predvsem najmočnejši mediji tudi po revoluciji ne delajo profesionalno. To bo v kratkem času tudi nemogoče doseči, saj je v večini srbskih medijev potekala desetletna negativna selekcija kadrov. Na Radioteleviziji Srbija (RTS) so tako v preteklem desetletju odpustili več kot tisoč ljudi. Kljub temu je Slobodan Milošević dopustil nekaj svobodnih medijev, ki pa niso imeli večjega vpliva, in jih izrabljal za legitimizacijo svojega režima pred Zahodom. Podobne razmere so vladale v času režima Franja Tuđmana, saj je kar nekaj medijev - Feral Tribune, Novi List, Radio 101- poročalo skoraj popolnoma svobodno. Kot je dejal direktor Hrvaške radiotelevizije (HRT) Mirko Galić, Tuđman ni imel nikoli pod nadzorom vseh medijev, to pa je bila dobra osnova za delo po spremembah. Razlika med Srbijo in Hrvaško je bila tudi v tem, da je bil Tudjmanov odhod z oblasti zaradi dolgotrajne bolezni potekal kot proces. Novinarji so se tako lahko prilagodili novim razmeram, sla po maščevanju pa je bila manjša. V Srbiji pa je šlo za revolucijo, v kateri so nekateri novinarji pri podpori Miloševiću vztrajali do konca.

Po Galićevih besedah nova oblast ne izvaja več političnih pritiskov na HRT. Obstaja pa nek neviden pritisk, ki izvira iz splošne atmosfere v družbi in nekompetentnosti novinarjev. Gre predvsem za mlajše, neizkušene novinarje, večina starejših je namreč odšla. Galić ob prihodu na HRT ni želel zamenjati vseh, ki so bili povezani s Tuđmanom in HDZ in to so mu mnogi očitajo, vendar pa bi revanšizem hrvaški demokraciji in novinarski profesiji bolj škodil kot koristil, pravi Galić. Oblast se mora menjati, novinarji pa ne. Zato je želel predvsem mladim novinarjem dati še eno priložnost, da se izkažejo. V Srbiji so novinarji doživeli različne usode. Najbolj ostro so obračunali z ljudmi na RTS, kjer je razjarjena množica 5. oktobra direktorja in odgovornega urednika skoraj linčala. Pri časopisih, tak primer je Politika, je bil prehod na drugo stran bolj opazen. Politika je tradicionalno naklonjena vladajoči strukturi, ima pa tudi zveste bralce. V zadnjih letih je ostajala na policah, sedaj pa je razprodana. Tako bo na srbskem tržišču ostala kjub temu, da je bila trobilo vladajoče strukture.

Na Hrvaškem je zaznati upadanje branosti predvsem tedenskih publikacij, kot so Globus, Nacional, pa tudi Feral Tribune. Največja dnevna časopisa, Jutarnji in Večerni list, si poskušata dvigniti naklado z nagradnimi igrami, vendar jima to le delno uspeva. Razloga za manjšo prodaja časopisov sta po Galičevem mnenju dva: ljudje si sedaj želijo resnejšega novinarstva, ne pa senzacionalizma, predvsem pa si želijo stabilnosti. Drugi razlog pa je v tem, da je na Hrvaškem zmanjkalo velikih tem. Tuđman je namreč prodajal časopise, sedanja predsednika vlade in parlamenta, Račan in Tomčič, pa sta dolgočasna, medtem ko so predsednika Mesiča mediji polni, saj daje intervjuje kot po tekočem traku. Morda pa na slabšo prodaja časopisov vpliva tudi to, da na HRT ne več cenzure. Seška Stanojlović je ocenila, do bo eno od ključnih vprašanj, s katerim se bo Srbija morala soočiti, vprašanje katarze. To je proces, ki bo trajal nekaj časa. Tako nova oblast kot mediji zaenkrat na to še niso pripravljeni. RTS je tako začel predvajati serijo dokumentarcev Slike in govor sovraštva, ki govori o medijskih manipulacijah v srbskih medijih. Serija je bila po dveh oddajah umaknjena, potem pa so jo vrnili v program, vendar v manj udarnem terminu in brez napovedi.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

mediji in vojna

Medijska preža
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič
Komunikacijski modeli mirovnih gibanj v bivši Jugoslaviji: avtentični in spregledani
Blaž Zgaga
Novinarsko preiskovanje trgovine z orožjem: Kako je nastala trilogija V imenu države?
Gorazd Kovačič
Vojna reportaža med spektakularnostjo in analizo
Janez Polajnar
Vse dobro o mrtvih ljudeh, vse slabo o mrtvih državah
[1]
Zoran Pusić
O sodbah, pričah in krivcih
[1]
Jovana Mihajlović Trbovc
»Jugosfera« pod televizijo Pink: od pozabe problematične preteklosti do povezovanja v potrošništvu in zabavi
Lana Zdravković
Zahteva za ukinitev vojske: kam je šla želja po družbenem nekonformizmu?
Dare Pejić, Neža Prah
Izbor je odvisen od tega, kaj ponujajo agencije
Lenart J. Kučić, Aljaž Marn
Proti terorizmu z nadzorom državljanov
Vlasta Jeseničnik
Rusija: Laž in resnica o Beslanu
Ksenja Hahonina
Rusija: Od Nord Osta do Beslana
Ksenja Hahonina
Rusija: Primer informacijskega boja – poročanje o številu prebivalcev Čečenije
Sonja Merljak
Mediji in travmatični dogodki
Zlatko Skrbiš
Avstralija: Zaliv Guantanamo in politika avstralske pripadnosti1
Nika Susman
Francija: Kako nadaljevati poročanje iz Iraka?
Boštjan Nedoh
Italija: Televizije trdno v Berlusconijevih vajetih
Valentin Areh
Nerelevantne kritike poročanja iz Iraka
Jože Vogrinc
Kako razumeti embedding?
John Lloyd, Ksenija Horvat
»Privrženo novinarstvo« v vojni
Alenka Kotnik
Makedonija: Konflikt in mediji
Neva Nahtigal
Irak: Politični in vojaški interesi teptajo svobodo tiska
Marta Gregorčič
Medi(k)alije o Živem ščitu
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Alenka Kotnik
Poročanje o Iraku: "Naši lepo napredujejo"
Catherine Guichard
Francija: Mediji proti vojni
Saša Bojc
ZDA: Lokalne televizije – na poti k nepomembnosti
Ksenija Horvat
John Simpson: Poročila z nikogaršnje zemlje – Poročanje o svetu (1)
Barbara Bizjak
Irak: Iraška kriza v slovenskem tisku
Barbara Bizjak
Enajsti september, leto pozneje
Barbara Šurk
Bližnji vzhod
Tudi medijska vojna
Sonja Merljak
ZDA
Patritotizem ameriških medijev
Ksenija Horvat
Josri Fouda
Nikoli se ne bom vključil v propagandno vojno
Barbara Šurk
Sovražijo novinarje
Lucija Bošnik
Svetovni mediji o 11. septembru in vojni v Afganistanu
Denis Mancevič, Marjana Grčman, Živa Pogačnik
Vojna medijskega spektakla
Vlasta Jeseničnik
Afganistan v naših domovih
Matthew A. Killmeier
Mobiliziranje ameriške javnosti
Zoran Kanduč
Srhljiva ideološka sporočila vojne proti terorizmu
Saša Bojc
Pri Fairu se sprašujejo, kaj sploh je terorizem
Kristina Plavšak
Svoboda govora tudi v vojni
Ksenija Horvat
Ko tudi dva novinarska vira nista dovolj
Lucija Bošnik
Novinarji, sodobni gladiatorji
Lucija Bošnik
Triindvajset mrtvih resnic
Lucija Bošnik
Že 23 ubitih novinarjev v letu 2000
Edo Pajk
Odgovor na »Odziv na pisanje o Kosovu«
Vojni zločini - Kaj bi javnost morala vedeti?
Nicole Lindstrom
Svetovna izdaja Bastarda o Kosovu
Darijan Košir
Vse oči usmerjene v Delo
Miran Lesjak
Površna analiza brez metodologij
Peter Žerjavič
Novinarski safari na Kosovu
Barbara Kelbl
Reporterji brez meja
Sandra Bašić-Hrvatin
»No Story, Sorry.«
Barbara Kelbl
Novinarska (ne)pristranost v poročanju o vojni
Svobodnjaku je veliko teže
Edo Pajk
Pomanjkanje lastnih zgodb s prizorišča
Saša Banjanac Lubej
Neposrečena presoja
Gašper Lubej
Pomanjkanje solidarnosti in podcenjevanje gledalcev
Novinarski večeri
26.02.2003
Dominika Pszczolkowska, Oral Calislar, Boris Jaušovec
Svetovna politika - čigava si?
25.10.2002
Jean McCollister, Marcel Štefančič jr.
Amerika - koraki k miru ali k vojni ?
04.06.2002
Barbara Šurk, Jure Eržen
Bližnjevzhodna (tudi) medijska vojna
13.05.2002
Rafael Marques
Angola: Ko je cena neodvisnosti tudi življenje
09.04.2002
Saša Vidmajer, Denis Staunton
Kdo lahko reče Natu ne?
16.10.2001
Melika Salihbeg Bosnawi
Živeti in razumeti islam
30.05.2001
Vildana Selimbegović, Željko Kopanja
Daytonska Bosna – nedokončana zgodba
18.04.2001
Branko Geroski, Artan Irfan Skenderi
Makedonija v ogledalu dveh svetov
10.11.2000
Seška Stanojlović, Mirko Galić
Desetletje balkanskih vojn
19.05.2000
Janko Baljak
Anatomija bolečine
18.04.2000
Veton Surroi, Jurij Gustinčič
Kosovo: so se za to borili?
02.12.1999
Aferdita Kelmendi, Vili Einspieler
Neodvisna republika Kosovo
26.05.1999
Baton Haxhiu, Dejan Anastasijević
Ko to tamo peva
12.03.1999
Mark Thompson, Andrej Gustinčič
Vojna na območju nekdanje Jugoslavije
12.02.1999
Vanja Vardjan
Kako lagati resnico?
03.07.1997
Chuck Sudetic, Ervin Hladnik-Milharčič
Ko predsodki poročajo