Gosta 41. novinarskega večera sta obiskovalce Galerije ŠKUC najprej seznanila s trenutnimi razmerami v srbskih in hrvaških medijih. Urednica zunanjepolitične redakcije srbskega tednika Vreme Seška Stanojlović je ugotovila, da je medijska slika seveda popolnoma drugačna od tiste pred 5. oktobrom, kljub temu pa predvsem najmočnejši mediji tudi po revoluciji ne delajo profesionalno. To bo v kratkem času tudi nemogoče doseči, saj je v večini srbskih medijev potekala desetletna negativna selekcija kadrov. Na Radioteleviziji Srbija (RTS) so tako v preteklem desetletju odpustili več kot tisoč ljudi. Kljub temu je Slobodan Milošević dopustil nekaj svobodnih medijev, ki pa niso imeli večjega vpliva, in jih izrabljal za legitimizacijo svojega režima pred Zahodom. Podobne razmere so vladale v času režima Franja Tuđmana, saj je kar nekaj medijev - Feral Tribune, Novi List, Radio 101- poročalo skoraj popolnoma svobodno. Kot je dejal direktor Hrvaške radiotelevizije (HRT) Mirko Galić, Tuđman ni imel nikoli pod nadzorom vseh medijev, to pa je bila dobra osnova za delo po spremembah. Razlika med Srbijo in Hrvaško je bila tudi v tem, da je bil Tudjmanov odhod z oblasti zaradi dolgotrajne bolezni potekal kot proces. Novinarji so se tako lahko prilagodili novim razmeram, sla po maščevanju pa je bila manjša. V Srbiji pa je šlo za revolucijo, v kateri so nekateri novinarji pri podpori Miloševiću vztrajali do konca.

Po Galićevih besedah nova oblast ne izvaja več političnih pritiskov na HRT. Obstaja pa nek neviden pritisk, ki izvira iz splošne atmosfere v družbi in nekompetentnosti novinarjev. Gre predvsem za mlajše, neizkušene novinarje, večina starejših je namreč odšla. Galić ob prihodu na HRT ni želel zamenjati vseh, ki so bili povezani s Tuđmanom in HDZ in to so mu mnogi očitajo, vendar pa bi revanšizem hrvaški demokraciji in novinarski profesiji bolj škodil kot koristil, pravi Galić. Oblast se mora menjati, novinarji pa ne. Zato je želel predvsem mladim novinarjem dati še eno priložnost, da se izkažejo. V Srbiji so novinarji doživeli različne usode. Najbolj ostro so obračunali z ljudmi na RTS, kjer je razjarjena množica 5. oktobra direktorja in odgovornega urednika skoraj linčala. Pri časopisih, tak primer je Politika, je bil prehod na drugo stran bolj opazen. Politika je tradicionalno naklonjena vladajoči strukturi, ima pa tudi zveste bralce. V zadnjih letih je ostajala na policah, sedaj pa je razprodana. Tako bo na srbskem tržišču ostala kjub temu, da je bila trobilo vladajoče strukture.

Na Hrvaškem je zaznati upadanje branosti predvsem tedenskih publikacij, kot so Globus, Nacional, pa tudi Feral Tribune. Največja dnevna časopisa, Jutarnji in Večerni list, si poskušata dvigniti naklado z nagradnimi igrami, vendar jima to le delno uspeva. Razloga za manjšo prodaja časopisov sta po Galičevem mnenju dva: ljudje si sedaj želijo resnejšega novinarstva, ne pa senzacionalizma, predvsem pa si želijo stabilnosti. Drugi razlog pa je v tem, da je na Hrvaškem zmanjkalo velikih tem. Tuđman je namreč prodajal časopise, sedanja predsednika vlade in parlamenta, Račan in Tomčič, pa sta dolgočasna, medtem ko so predsednika Mesiča mediji polni, saj daje intervjuje kot po tekočem traku. Morda pa na slabšo prodaja časopisov vpliva tudi to, da na HRT ne več cenzure. Seška Stanojlović je ocenila, do bo eno od ključnih vprašanj, s katerim se bo Srbija morala soočiti, vprašanje katarze. To je proces, ki bo trajal nekaj časa. Tako nova oblast kot mediji zaenkrat na to še niso pripravljeni. RTS je tako začel predvajati serijo dokumentarcev Slike in govor sovraštva, ki govori o medijskih manipulacijah v srbskih medijih. Serija je bila po dveh oddajah umaknjena, potem pa so jo vrnili v program, vendar v manj udarnem terminu in brez napovedi.