N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
uvodnik
analize medijskega poročanja
poskus prevzema nacionalne tv
odziv
programska zasnova časopisa
zdravniki in novinarji
novinarski sindikat
novinarji na reklamnih panojih
izobraževanje novinarjev
internet
reguliranje elektronskih medijev
novo v zbirki mediawatch
foto
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Darijan Košir
Delo se spreminja
Odgovor na članek Judaha Passowa v prejšnji številki
V prejšnji številki Medijske preže objavljena analiza Judaha Passowa, večkrat nagrajenega londonskega fotografa, v kateri je podrobneje razčlenil tudi svoje videnje grafične podobe časopisa Delo in uporabe fotografije v njem, je po naši oceni povsem korektna, dobrodošla, pravilna in potrebna. V njej avtor namreč očitno primerja Delo z britanskimi »broadsheet« časopisi - v Sloveniji je Delo edini časopis tega formata - ki so vsi po vrsti, nekateri (kot Guardian) pa še prav posebno, v vrhu svetovnih medijev po oblikovalski zasnovi in podobi, ki je lahko za slovenski prostor velik vzor in ideal. Toda po drugi strani je analiza Passowa narejena »per se« in je povsem izvzeta iz konteksta, tako da je po svoje tudi skorajda neuporabna. Avtor namreč ponuja - recimo temu - »idealni model«, kakršnemu naj se Delo približa, pozabljajoč pri tem bistveno, na kar sem opozarjal že v svojem članku »Upoštevati, ne pa prenašati« v prejšnji številki Medijske preže: angleških vzorov ne moremo in ne smemo mehanično prenašati na slovenska tla, ker so zgodovinski, kulturni, politični, gospodarski in družbeni konteksti Velike Britanije in Slovenije skrajno različni, zato bi takojšnja transplantacija vzorov prinesla slovenskim medijem in Delu še posebno veliko splošno škodo.

Upoštevati namreč moramo, da Delo vsak dan nastaja v določenih okoliščinah, mimo katerih ne moremo. Časopis, denimo, izdelujemo na podedovani način s pokrivanjem »vsega« in s tem z dokaj nasilnim »tlačenjem« čim večjega števila člankov in informacij v časopis (drugače kot, denimo, pri britanskih medijih, kjer vso energijo posvetijo ducatu zgodb, ki dnevno zaznamujejo časopis), ker so pač takšna - še vedno - tudi pričakovanja javnosti in drugih, od katerih smo kot časopis in podjetje usodno odvisni; drugič, imamo podedovani način delitve časopisa na redakcijski in oglasni del, kar mnogokrat narekuje nestalno paginacijo časopisa. To je sicer treba nujno preseči (ker navsezadnje tudi gospodarstvo in drugi temeljni oglaševalci že dihajo drugače kot še pred nekaj leti), vendar spet ne čez noč, ker lahko to povzroči preveliko ekonomsko škodo podjetju. In navsezadnje gre tudi za navade, »šolo« slovenskih novinarjev, ki so pač navajeni takšnega načina izdelovanja člankov in posnemanja fotografij, kot ga vidimo danes, pri čemer bo ravno proces »prenove« novinarjev po mojem trajal najdlje. In še bi se našla množica okoliščin (iz prej omenjenih kontekstov, od zgodovinskega do družbenega), ki bi pojasnile, zakaj so slovenski časopisi danes takšni, kot so. In da jih ni mogoče spremeniti čez noč, s prevračanjem na glavo (ali noge, kakor hočete).

Toda to ne pomeni, da se k temu modelu in idealu britanskega oblikovanja časopisa ne gre približevati. Delo je tu tudi prvo, ki je začelo zelo resno razmišljati v tej smeri; navsezadnje imamo od 1. aprila zaposlenega likovnega (art) urednika, čigar glavna naloga je grafičnooblikovna prenova časopisa. Poleg tega sem se sam, kot sem že pisal, udeležil izobraževanja pri londonskem Guardianu, ki mi je - v enem stavku povedano - dalo celotno vedenje o tem, kako naj bo sodoben časopis videti uredniško in grafično, prenovi časopisa pa so namenjene tudi nekatere druge aktivnosti. Prav zato, ker idealnih vzorov ne moremo takoj in zdaj prenesti na naša tla, smo se prenove Delove podobe lotili postopno, načrtno in logično, v treh fazah: prvič, z uveljavitvijo grafičnih sprememb znotraj obstoječega »sistema«, torej predvsem z izločanjem odvečnih grafičnih elementov s strani, s povečanjem pisave in poudarjanjem nekaterih dosedanjih značilnih »lepot« časopisa (horizontalnega preloma v nadstropjih, denimo); drugič, s poenotenjem grafične podobe celotnega časopisa in v tem okviru predvsem z uveljavitvijo novega načina »sobivanja« člankov in oglasov; in tretjič, šele v tej prerazporejeni shemi časopisa so mogoče temeljite vsebinske spremembe v smeri, kot jo je opisoval Passow, torej z izločanjem odvečnih vsebinskih elementov s strani (manj člankov na strani, zato pa so poudarjeni, večje in uporabnejše fotografije, iskanje središčnih točk in simetrije na straneh, sprememba količine stolpcev itd.), s pogojem seveda, da bo »šolanje« nove generacije novinarjev in urednikov teklo v tej smeri. Pa še v tem primeru ne moremo jamčiti uspeha; odpori so lahko prehudi, je pa res, da je velika tudi naša odgovornost, ki nam nalaga, da moramo ustvariti sodoben časopis za nov milenij.

Zgodba o vsebinsko-grafičnem redizajnu Dela torej še zdaleč ni tako preprosta, kot je mogoče soditi, če se na stvari gleda »z Lune« in se jih primerja z (obstoječim ali namišljenim) idealnim modelom.

izpis

 S O R O D N E   T E M E

fotožurnalizem

Medijska preža
Nada Žgank, Jure Močnik
Borut Krajnc
Borut Krajnc
Gibanje 15o
Erik Valenčič, Matic Zorman
Nada Žgank, Marcandrea
Borut Peterlin
Borut Krajnc
Mura
Matej Leskovšek
Stanovanjske razmere delavcev migrantov
Feral Tribune: Naslovnice
Meta Krese
Fotoreportaža: Pakistan
Miha Fras
Jure Eržen
Borut Peterlin
Matjaž Kačičnik
Jože Suhadolnik
Domen Pal
Nada Žgank
Francisco Ciavaglia
Marta Gregorčič
»To je bila najbolj napačna odločitev v mojem življenju«
Meta Krese
Luka Cjuha, Borut Krajnc
Jerneja Rebernak, Katja Tootill
Nato: Študentski plakati o vstopu v Nato
Meta Krese
Fotoreporterstvo danes
Bojan Brecelj
Jure Eržen
Denis Luka Sarkić
Meta Krese
Boštjan Slatenšek
Jure Eržen
Opris Mircea
Jože Suhadolnik
Judah Passow
Zlobni načrt
Aleksandra Vajd
Bojan Brecelj
Borut Peterlin
Boštjan Doma
Darijan Košir
Delo se spreminja
Borut Krajnc
Judah Passow
Fotožurnalizem v slovenskih časopisih
Novinarski večeri
13.12.1999
Bojan Brecelj, Jure Eržen
Povečava
11.06.1997
Judah Passow
O Grozotah objektiva