Če je petek slab začetek
…
Februarja je z delom začela preiskovalna komisija državnega zbora, ki naj bi ugotavljala, kdo je odgovoren za napad na novinarja Večera Mira Petka. Čeprav komisija nima pristojnosti, na podlagi katerih bi lahko dejansko dosegla napredek, pa je že nakazala nekatere nenavadne povezave. Tako je isti teden začel eden izmed morebitnih osumljencev Janko Zakeržnik govoriti, da naj bi Miro Petek zavrnil testiranje s poligrafom, hkrati pa je enako na komisiji povedal tudi visoki funkcionar slovenske policije. Kakor je zatrdil Petek, ga nikoli niso povabili na testiranje s poligrafom, a če bi ga, bi se odzval, pa čeprav je nenavadno, da mora napadeni nastopati pred detektorjem laži. Še bolj nenavadno pa je, da z istimi besedami oziroma istimi dezinformacijami nastopajo morebitni osumljeni in policija. Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da je direktor policije Marko Pogorevc prav v primeru Petek začel poudarjati, da noče poročati ministru za notranje zadeve o delu policije in dal prav ta primer v presojo ustavnemu sodišču, ki je njegovo pritožbo zavrnilo.
Sicer pa je primer neraziskan že eno leto.
Enkrat politik, nikoli več novinar?
Med vodstvom javne televizije in novinarskim kolektivom se je že januarja vnel spor, saj je programski direktor zavoda za urednico nove oddaje, ki naj bi bila posvečena problematiki glavnega mesta, imenoval Ljerko Bizilj, nekdaj notranjepolitično novinarko, ki pa je sredi devetdesetih postala poslanka liberalne demokracije v državnem zboru, nato pa samostojna poslanka in predsednica manjše stranke. Zaradi neuspeha na volitvah in zaključka politične kariere se je Biziljeva vrnila v javni zavod, vendar ni opravljala novinarskega dela, ki bi bilo kakor koli povezano s politiko. Pred lokalnimi volitvami pa Biziljeva postala urednica oddaje o prestolnici, ki jo trenutno kot županja vodi njena nekdanja strankarska kolegica Vika Potočnik. Se novinarji, ki so enkrat odšli v politiko, lahko vrnejo na mesto novinarjev? Zagovorniki povratnikov navajajo primere iz tujine. Nasprotniki pa opozarjajo, da je to odvisno od občutljivosti javnosti v posamezni državi do takšnih prehodov. Dejstvo je, da je slovenska javnost zelo občutljiva.
Dnevnik z novim vodstvom
S podporo novinarskega kolektiva je Miran Lesjak postal novi odgovorni urednik Dnevhol. Lesjak, ki je bil pred tem namestnik odgovornega uredhol, v devetdesetih pa je bil urednik Mladine, komentator Dela in urednik na Republiki, doslej ni uvedel večjih sprememb, zato pa spremembe uvaja novi predsednik uprave Dnevhol Branko Pavlin. Tako je bolj izpostavljene novinarje zaposlil z individualnimi pogodbami, enako so odslej zaposleni tudi uredniki.
Steinbuch ni več urednik
Socialdemokratska stranka je edina izmed vseh strank v Sloveniji, ki ima svoj tedenski časopis, čeprav iz lastništva to ni popolnoma razvidno. Tednik Demokracija je do prvih dni leta 2002, ko so ga zamenjali, vodil Dejan Steinbuch. To funkcijo je prevzel lani maja. Vendar pa socialdemokrati in lastniki z njim niso bili zadovoljni, ker je pri urejanju strankinega časopisa poskušal doseči odmik od stranke.
Na Večeru zaostreno
Med novinarskim kolektivom dnevhol Večer in direktorjem podjetja ter odgovorno urednico Majdo Struc je več razhajanj, sredi februarja pa je okoli 80 odstotkov novinarjev tega dnevhol podpisalo poziv k streznitvi. Poslovna politika omenjenega dnevhol oziroma zmanjševanje dohodkov honorarnim sodelavcev je namreč povzročila, da so to časopisno hišo začeli zapuščati nekateri boljši novinarji. Z ravnanjem vodstva in nemočjo odgovorne urednice so nezadovoljni tudi redno zaposleni novinarji, ki že nekaj časa opozarjajo, da poslovna politika vodi v negativno kadrovsko selekcijo, časopis brez kvalitetnih novinarjev pa je dolgoročno obsojen na stagnacijo.
Uprava Dela poskuša spremeniti statut
Kot je napovedal že ob prevzemu funkcije, je predsednik uprave Dela Jure Apih nadzornemu svetu predlagal spremembo statuta, s katero bi pravico imenovanja odgovornih urednikov prenesli z nadzornega sveta na upravo, novinarji pa bi namesto neobvezujočega mnenja dobili obvezujoče soglasje k imenovanju in razrešitvi. Vendar pa predlog, ki ga je uprava posredovala nadzornemu svetu, razlikuje med Delom in vsemi ostalimi edicijami hiše Delo: tako bi pravica soglasja pripadla le novinarjem Dela, novinarjem ostalih edicij pa uprava soglasja ne želi podeliti.
Uredbe o novinarjih in medijih
Vlada je sredi decembra sprejela uredbo o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige. Ta uredba določa postopek in podrobnejša merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, ter način in postopek občasnega preverjanja izpolnjevanja pogojev, ki jih morajo za vpis v razvid izpolnjevati samostojni novinarji. Po nekaterih napovedih naj bi se v prvi polovici tega leta nadaljevali pogovori med predstavniki Društva novinarjev Slovenije in ministrstev za finance in kulturo o izenačitvi statuta svobodnega novinarja s statusom svobodnega kulturnega delavca.
Imenovan inšpektor za medije
Ministrstvo za kulturo je konec decembra imenovalo inšpektorja za medije, ki bo nadzoroval delovanje medijev in kršitve medijske zakonodaje s strani medijskih hiš. Kot poročajo iz nekaterih medijskih hiš, so nekateri že dobili sporočila o kršitvah zakona o medijih. Večina prekrškov naj bi bila izrečena za kolofone, ki so bili neusklajeni z zakonskimi določili.