N O V O S T I
O   M E D I A W A T C H
R E V I J A   M E D I J S K A   P R E Ž A
o   r e v i j i
s e z n a m
junij 2013
december 2012
junij 2012
december 2011
maj 2011
december 2010
maj 2010
december 2009
maj 2009
december 2008
maj 2008
december 2007
maj 2007
december 2006
maj 2006
november 2005
maj 2005
november 2004
marec / april 2004
oktober 2003
marec 2003
december 2002
uvodnik
medijski trg
analize medijskega poročanja
dostop do informacij javnega značaja
mediji in pravo
etika in samoregulacija v medijih
položaj in pravice novinarjev
izobraževanje novinarjev
medijski pregled
intervju
mediji v svetu
recenzije in prikazi
seminarji in obvestila
ekskrementi
fotografija
poletje 2002
zima 2002
poletje / jesen 2001
pomlad 2001
zima 2001
poletje-jesen 2000
pomlad 2000
jesen 1999 / zima 2000
poletje 1999
pomlad 1999
zima 1999
poletje 1998
pomlad 1998
zima 1998
u r e d n i š t v o
E D I C I J A   M E D I A W A T C H
S P R E M L J A N J E   N E S T R P N O S T I
N O V I N A R S K I   V E Č E R I
O M I Z J A
M E D I J S K O   S O D E L O V A N J E
T E M E
A V T O R J I
P O V E Z A V E

Nov kodeks slovenskih novinarjev
Društvo novinarjev je na tradicionalnih Novinarskih dnevih v Izoli sprejelo nov, sodoben novinarski kodeks. Novi kodeks je razdeljen na štiri sklope: prvi definira profesionalno novinarsko delo, drugi ureja ravnanje v primeru konfliktov interesov, tretji natančno določa splošne etične norme, ki se jih morajo držati novinarji, četrti pa določa odnos do javnosti in pa pravice novinarjev v okviru uredništev. Bistvena novost je drugi sklop, ki ga dosedanji kodeks ni imel: novinarji morajo biti odslej previdnejši ter razkriti morebitne konflikte interesov (finančne, osebne) oz. se iz poročanja o določenih dogodkih izločiti – če o njih ne morejo popolnoma nepristransko poročati. Tudi splošne etične norme so natančneje določene: tako kodeks določa, da je pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter zbujati pozornost, pravica javnosti do obveščenosti širša kot pa pri poročanju o neizpostavljenih posameznikih. Kodeks tudi določa, da se morajo novinarji izogibati rasnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom ter stereotipi, povezanimi s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom in socialnim položajem.

Spremembe pravilnika o vpisu v razvid medijev
Ministrstvo za kulturo je konec oktobra pripravilo spremembe pravilnika, ki ureja vpis medijev v razvid medijev. Vpis v razvid medijev, ki se je za obstoječe medije zaključil konec aprila, je pokazal, da je nemalo uprav medijskih hiš namerno na nenavaden način tolmačilo določila zakona o medijih. Čeprav zakon določa, da morajo biti razmerja med uredništvom in izdajateljem opredeljena v temeljnem pravnem aktu izdajatelja (vsako podjetje ima le en temeljni pravni akt: delniške družbe statut; družbe z omejeno odgovornostjo družbeno pogodbo; temeljni pravni akt pa sprejema najvišji organ podjetja, torej skupščina), so si uprave drznile poseči v to pravico lastnikov in so same, mimo lastnikov, sprejemale temeljne pravne akte – kot da je pomembno ime, ne pa postopek sprejemanja! Seveda so na ministrstvu manipulacijo, s katero se je poskušalo predvsem zmanjšati avtonomijo uredništev, prepoznali in jo začeli tudi sanirati. Tako imajo zdaj vse medijske hiše šest mesecev časa, da skličejo skupščine delničarjev in pravila sprejmejo v skladu z zakonskimi določili.

Vse več konfliktov
Po medijskih hišah je vse več konfliktov med upravnimi deli in uredništvi. Tako je od srede avgusta Jure Apih, predsednik uprave Dela, d. d., poskušal razrešiti Mitjo Meršola, odgovornega urednika Dela, uradno zaradi minimalnega padca naklade, dejansko pa zato, ker se Meršol upira komercializaciji Dela, kar je vidno v obliki raznih hibridov med oglaševanjem in novinarstvom v obliki raznih prilog, kar pa je Apih poimenoval nekooperativnost. S podobnimi argumenti je poskušalo tudi vodstvo Dela – Revije, d. d., razrešiti Melito Berzolak, odgovorno urednico revije Jana. V obeh primerih sta se odzvala novinarska aktiva, ki sta izrekla negativno mnenje za predlog vodstva medijske hiše. Po odstopu dosedanjega odgovornega urednika Primorskih novic Roberta Meciloška je tudi direktorica Primorskih novic poskušala imenovati novega odgovornega urednika mimo organizirane novinarske strukture na tem mediju, vendar so se novinarji uprli tako, da so namesto izreka mnenja oddali prazne glasovnice. Po treh tednih pogajanj in dogovarjanj je direktorica Primorskih novic ugotovila, da ne more ignorirati novinarske strukture ter začela postopke v skladu s sprejetimi pravili.

Sodelovanje med DNS in SNS
Po dolgih letih poskusov sodelovanja sta oktobra predsednika društva in sindikata novinarjev podpisala protokol o skupnih ciljih. S tem sporazumom se je društvo novinarjev zavezalo, da bo aktivno pomagalo sindikatu novinarjev pri pripravi, promociji in uveljavljanju sindikalnih zahtev pri novi nacionalni kolektivni pogodbi za novinarje in da bo sindikat novinarjev podprlo pri vseh pogajalskih zahtevah ter v primeru zaostritev v okviru sindikalnega boja aktivno sodelovalo v okviru lastnih pristojnosti. Sindikat pa se je obvezal, da bo v predlog nove kolektivne pogodbe za novinarje vključil tudi minimalne standarde na področju novinarske avtonomije ter osnovne vsebine statuta uredništev, ki jih morajo spoštovati vsi podpisniki nacionalne kolektivne pogodbe za novinarje, pri čemer bo društvo sodelovalo pri oblikovanju teh določil nacionalne kolektivne pogodbe. Sindikat je namreč začel pripravljati novo novinarsko kolektivno pogodbo, njena vsebina naj bi bila znana v začetku leta 2003, pogajanja pa se bodo menda začela marca.

Bodo novinarji naknadno izločeni?
V spomladi sprejetem zakonu o plačah v javnem sektorju so bili – kljub protestom novinarske skupnosti in mednarodnih novinarskih organizacij – vključeni tudi novinarji zavoda RTV Slovenija. Po neuradnih informacijah pa v pristojnih ministrstvih že pripravljajo spremembe zakona, s katerimi bi novinarje kljub vsemu izločili iz zakona. Razlog, se zdi, je dovolj pragmatičen: vlada namreč zaradi te napake vedno znova dobiva opozorila iz evropskih institucij.

Gorenjski glas se je zaščitil
Ker je družba Delo začela kupovati delnice Gorenjskega glasa, je vodstvo omenjene medijske hiše začelo postopke za zaščito samostojnosti podjetja. Tako so v dogovoru z Gorenjsko banko notranji delničarji in predstavniki skladov prodali večino delnic prav omenjeni regionalni banki ter tako zaščitili regionalni medij pred prevzemom. Tako je zaradi grožnje pred prevzemom že pred nekaj leti ravnalo tudi podjetje Primorske novice, ki se je na ta način – da so regionalna podjetja kupila delnice – zaščitilo pred prevzemom Dela oz. Dnevnika. Četudi v obeh velikih medijskih hišah obljubljajo regionalnim medijem napredek v primeru prevzema, tem obljubam nikjer pretirano ne verjamejo.

izpis