Mediji imajo osrednjo vlogo pri določanju pomembnosti tem, o katerih državljanke
in državljani razpravljamo, se pogovarjamo in razmišljamo. Z izbiro in predstavitvijo tem in govorcev vplivajo na naše sodelovanje v javni razpravi in odločanje o pomembnih zadevah za naše življenje v lokalni skupnosti, državi,
skupnosti držav ali v globalnem svetu. Svojo moč izkazujejo tudi s tem, ko o nekaterih temah ne poročajo, ker bi sprožanje javne razprave o njih škodovalo interesom medijskih lastnikov ali oglaševalcev.

Poleg tega, da z izborom tem in govorcev določajo, o čem in kdo ima pravico razpravljati v družbi, mediji dogajanja in akterje tudi razlagajo, jim določajo in pripisujejo pomen. S tem prispevajo k vzpostavljanju podob posameznih družbenih
akterjev, k delitvi družbenih vlog in razmerij moči.

Lahko spodbudijo naše razumevanje položaja in sočustvovanje z drugimi ljudmi, pripadniki različnih družbenih skupin ne glede na narodnost, vero, spol, spolno usmerjenost, starost, izobrazbo, poklic itn.; lahko pa s pristranskim prikazovanjem dogajanja in stereotipnim reprezentiranjem pripadnikov posameznih družbenih skupin spodbudijo sovraštvo in nestrpnost. Mediji so v sodobni družbi večinoma v zasebni lasti in pridobitno usmerjeni, koncentracija medijskega lastništva pa vpliva na vsebine in na kakovost novinarstva. V pridobitno usmerjenih medijih je marsikatera vsebina le ozadje za propagiranje oglaševalskih in sponzorskih izdelkov in storitev. Medijski kapital je pogosto tesno prepleten tudi z drugimi gospodarskimi in s političnimi interesi posameznih centrov moči.

Svoboda izražanja in predstavljanja idej, mnenj in stališč pa je temeljna pravica
vsakega posameznika in ne pripada le lastnikom medijev ali posameznikom, ki
ustvarjajo medije.