 |
|
|
Tonči Kuzmanić
Ksenofobija v nekdanji SFR Jugoslaviji in v postsocialistični Sloveniji Avtor piše o spremembah, ki so zajele Slovenijo v zadnjem desetletju, o tem, kako se je "potencial, ki so ga v sebi nosile spremembe režima, izčrpal na točki tehnoloških inovacij in institucionalizacije politike, človekovo politično delovanje (kreacija/ inovacija) pa je postalo odvečno, nezaželeno in na nek način celo prepovedano". Vzvod za vzpon nestrpnostnih fenomenov je poleg ekonomske in socialne recesije, razslojevanja in prestrukturiranja nekdanje bolj egalitarne ureditve prav zaton političnega delovanja.
izpis
Srečo Dragoš
Islam in suicidalno podalpsko pleme Avtor je analiziral večje tiskane medije glede odnosa do muslimanske skupnosti v Sloveniji, prav tako pa politiko mesta Ljubljane do izgradnje muslimanskega kulturnega centra s predvideno džamijo. V prispevku ugotavlja, da "ugotovitve v zvezi z mediji nikakor niso dramatične", so pa prispevki, ki izražajo nestrpnost do muslimanske skupnosti navkljub količinski omejenosti opazni. Večjo skrb zbujajo rezultati mestne politike oziroma odnosa predstavnikov mestne oblasti do izgradnje muslimanskega verskega objekta. Kljub 30-letnim prizadevanjem lokacijo še vedno iščejo, pri tem pa je argumentacija podobna značilni strukturi argumentacije rasizma/ov ali etnicizma/ov.
izpis
Brankica Petković
Romi v Sloveniji - tujci za vedno? (Boj med politiko vključevanja in zavračanja Romov) Avtorica postavlja svojo analizo v kontekst novele zakona o lokalni samoupravi, ki je dvajsetim občinam v Sloveniji predpisala, da morajo Romom zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu. Ugotavlja, da je omenjeno pravno in politično vprašanje (ponovno) generiralo in aktualiziralo sovražno govorico do Romov. Razpravi v parlamentu je sledila medijska ofenziva, ki v največjem številu medijskih objav daje glas ravno občinskim svetnikom in županom občin, ki zavračajo omenjeno zakonsko ureditev in Romom odrekajo pravico do svetnika, uporabljajo vedno priročne rasistične argumente o posebnem, drugorazrednem kulturnem vzorcu in (prirojeni) socialni inferiornosti. Kljub vsemu je bilo v medijih moč slišati tudi glas samih Romov, kar je pozitivna in nova plat medijskih reprezentacij Romov v Sloveniji. Romi so opozarjali, da morajo pogosto zatajiti svojo etnično identiteto in spremeniti priimek, če se hočejo dejavno vključiti v družbo, dobiti zaposlitev ali študirati. Prepad med (pozitivno) politiko države in lokalnimi razmerami ilustrira avtorica s primerom romske družine Horvat, ki je s selitvijo v Prosenjakovce zbudila zavračanje vaščanov in zahteve po izselitvi.
izpis
Roman Kuhar
Fuj, prašiči nemarni buzerantski (Homofobični diskurz o "nedefiniranih človeških izrodkih") Avtor analizira homofobijo, ki se je vehementno izrazila ob izboru slovenskega predstavnika za nastop na evrovizijski popevki. Osredotoča se na sporočila na raznih internetnih forumih, ki so se pojavili po izboru za popevko Evrovizije, in poskuša prikazati, na kakšen način sta se v primeru Sester v slovenskem prostoru pojavili tako homofobija kot ksenofobija, prva naperjena proti izvajalkam pesmi Samo ljubezen, druga pa proti avtorju Robertu Pešutu oziroma Magnificu, ker po rodu ni Slovenec. Obenem avtor problematizira še sovražni govor na internetu in regulacijo le-tega.
izpis
Gorazd Kovačič
Zagovorniki Nata in ekstremna govorica skupnosti, izključevanja in protiliberalizma Avtor opozarja na to, da so v javno razpravo o vključevanju Slovenije v zvezo NATO integrirani elementi izključevalnega diskurza. Pri tem ugotavlja, da gre za tri tematske sklope, in sicer za "razumevanje političnega prostora kot t"nniesovske skupnosti, za katero je za razliko od pluralizma racionalnih volj bistvena enotnost naravne volje", ki omogoča naslednji sklop, izključevanje drugačnih (po vesti, stališčih, izvoru ...), tretji sklop pa je politični in pravni vidik prvih dveh: gre za nasprotovanje liberalno-demokratičnim načelom politike in države.
izpis
Simona Zavratnik Zimic
Žongliranje z "vojno" Pri razumevanju nestrpnosti v primeru poročanja medijev o Piranskem zalivu, ribiških incidentih, aretaciji Joška Jorasa, določanju meje in arbitraži sta ključni dve dimenziji, pozicija brambovstva (to je "obrambe meje" oziroma "boja za mejo") in potenciranje napetosti. Avtorica tako predstavlja sociološke značilnosti procesov vzpostavljanja nove meje in posledično razlikovanj ter analizira nekaj značilnih primerov prikritega, pa tudi neprikritega diskurza nestrpnosti.
izpis
Mojca Pajnik
Natakar, Ukrajinko prosim! (Medijska reprezentacija prostitucije) Avtorica analizira, kako mediji določajo pomenski okvir, v katerem se ustvarjajo interpretacije prostitucije in vsega, kar je z njo mogoče povezati. Takšen okvir lahko deluje tudi kot sredstvo za legitimacijo predsodkov in diskriminacijo predstavnic marginalizirane skupine. To, kar je vredno kritičnega razmisleka, niso samo načini pisanja o prostituciji, s katerimi mediji reproducirajo stereotipne predstave in širijo nestrpnost, ampak tudi dejstvo, da v času analize ni bilo alternativnih načinov poročanja.
izpis
Maja Olup
Vzlet in padec Sokola (Geneza in delovanje politične stranke Slovenska nacionalna desnica) Avtorica piše o politični stranki, ki je v slovenskem političnem prostoru poskušala strniti radikalno desničarsko opcijo, ustaljeno politično delovanje pa je dopolnjevala z nekaterimi potezami, ki spodbijajo demokratično ureditev (npr. poskus vzpostavitve paramilitaristične organizacije Slovenski Sokol). Stranka je mobilizacijo snovala na konstrukciji sovraštva do tujcev, ki jih v tem kontekstu ne gre razumeti kot tujce nasploh, ampak predvsem ljudi z ozemlja bivše Jugoslavije. Avtorica predstavlja kontekst, ki je stranki omogočil razvoj, obenem pa ta fenomen postavlja v širši okvir razvoja radikalne desnice v Evropi.
izpis
|
|
|
|
